Na sestanku so sodelovali tudi ministri in predstavniki notranjih ministrstev Avstrije, Češke, Danske, Estonije, Latvije, Litve, Slovaške in Madžarske. Razpravljali so predvsem o razmerju med odgovornostjo in solidarnostjo, operacijah iskanja in reševanja, varovanju zunanjih meja EU ter zunanji dimenziji, vključno z vračanjem in ponovnim sprejemom.

Minister Aleš Hojs je sodelujočim predstavil nekatera preliminarna stališča Slovenije. Poudaril je pomen sodelovanja s tretjimi državami, še posebno pri vračanju in ponovnem sprejemu. »Te države bi morali spodbuditi k sodelovanju s finančno pomočjo in drugimi spodbudami, v primeru nesodelovanja pa bi morali uporabiti tudi sankcije.«

Slovenija podpira postopke na zunanji meji EU; v teh bi namreč ločili med osebami, potrebnimi zaščite, in tistimi, ki bi jih morali vrniti. Pri tem se je minister zavzel za polno podporo državam na zunanji meji, tudi s Frontexovo pomočjo in uporabo velikih informacijskih sistemov. Poudaril je, da bi morali v postopke na meji vključiti tudi migrante, rešene v operacijah iskanja in reševanja. Po mnenju Slovenije jih ne bi smeli obravnavati kot posebno kategorijo in vključiti v takojšnjo relokacijo, saj bi to bil pomemben dejavnik potega za uporabo nevarne poti čez Sredozemsko morje.

Minister je glede solidarnosti poudaril, da bi morala biti oblika solidarnosti in način njenega izvajanja prepuščena prostovoljni odločitvi države, pri čemer je treba upoštevati tudi migracijski pritisk na posamezno državo in njene absorpcijske sposobnosti. Koncept obvezne solidarnosti pa bi moral biti uporabljen le v kriznih razmerah. Minister je povedal tudi naslednje: »Solidarnosti ne smemo enačiti le z relokacijo. Določiti bi morali tudi alternativne ukrepe pomoči državi v kriznih razmerah.«

Sodelujoči so predstavili podobna stališča do obravnavanih tem, Poljska pa bo do decembrskega zasedanja sveta notranjih ministrov EU pripravila dokument s skupnimi stališči sodelujočih držav.