Po naših informacijah v večjih rejah upoštevajo in se držijo biovarnostnih ukrepov, večjo pozornost in poziv pa je treba usmeriti še v manjše reje, ki so lahko vir prenašanja okužbe na večje reje in posledično ogromne ekonomske škode.

V petek je Nacionalni veterinarski inštitut (NVI) obvestil Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) o pozitivnih rezultatih preiskav na visoko patogeno aviarno influenco (HPAI) podtipa H5N8 pri poginjenemu labodu grbcu (Cygnus olor), najdenem v občini Ljubljana. To je bil že tretji primer aviarne influence letos pri prostoživečih pticah v Sloveniji.

Aviarna influenca, znana tudi kot ptičja gripa, je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Bolezen se prenaša s stiki zdravih živali z bolnimi, njihovimi izločki (nosni in očesni izcedek, slina, iztrebki) in okuženimi termično neobdelanimi proizvodi (jajca, meso). Poleg tega se bolezen širi tudi s kontaminirano krmo, vodo in nastiljem. Pomemben vektor pri širjenju okužbe je tudi človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.

UVHVVR je zaradi potrditve aviarne influence pri prostoživečih pticah celotno ozemlje Slovenije opredelila kot območje z visokim tveganjem.

Vse rejce perutnine v Sloveniji zato pozivamo, da dosledno upoštevajo in izvajajo biovarnostne ukrepe UVHVVR, ki so temelj za preprečevanje vnosa bolezni v rejo. Na celotnem območju Slovenije je torej potrebno upoštevati naslednje ukrepe:

• domačo perutnino in ptice v ujetništvu se zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživeči pticami, predvsem vodnimi. Zaradi dobrobiti se lahko vodni perutnini omogoči dostop do vode, vendar je pri tem treba preprečiti fizični stik s prostoživečimi pticami, predvsem vodnimi.
• domačo perutnino in ptice v ujetništvu se krmi in napa v zaprtih oziroma pokritih prostorih.
• Oskrbovanje perutnine z vodo iz površinskih vodnih zajetij, do katerih imajo dostop prostoživeče vodne ptice, je dovoljeno po obdelavi vode, ki zagotavlja inaktivacijo virusov aviarne influence (npr. prekuhavanje, uporaba filtrov, UV razkuževanja ali kemijskih substanc, kot je klor);
• Krmljenje prostoživečih vodnih ptic ni dovoljeno. S tem se zmanjša nepotrebno zadrževanje ptic na posameznih mestih in možnost prenosa virusa med njimi ter na perutnino in ptice v ujetništvu preko kontaminirane obutve in obleke.
• Zbiranje perutnine in drugih ptic v ujetništvu na trgih, predstavah, razstavah in kulturnih prireditvah, razen če se taki dogodki izvedejo in organizirajo tako, da je tveganje širjenja virusov ptic, ki bi lahko bile okužene, na druge ptice kar najbolj zmanjšano.

Vse rejce perutnine še enkrat opozarjamo, da se držijo ukrepov UVVHVR in pri tem pozorno spremljajo zdravstveno stanje svojih živali in v primeru kakršnihkoli sprememb (pogini, padec nesnosti, neješčnost, spremembe v obnašanju živali) nemudoma o tem obvestijo veterinarja.