Uvodoma Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo (v nadaljnjem besedilu: služba) meni, da je za pridobivanje podatkov edinega družbenika od Slovenske tiskovne agencije d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: STA) relevanten zlasti 512. člen Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: ZGD-1), v delu, ki se nanaša na javno službo, pa velja v zvezi s pridobivanjem podatkov izhajati iz Pogodbe št. 81/2019 o opravljanju javne službe v letu 2020 (v nadaljnjem besedilu: pogodba).

V skladu s 512. členom ZGD-1 mora poslovodja (direktor) družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. V danem primeru gre za individualno pravico družbenika, ki je kogentna in se je ne sme omejevati s pogodbenimi akti (glej Komentar Zakona o gospodarskih družbah, str. 179). Lahko pa se ta pravica po mnenju službe omeji z zakonom. V skladu s pravno teorijo in sodno prakso je pravica družbenikov do informacij zelo široka in načeloma zajema tudi dostop do zaupnih podatkov (glej omenjeni komentar, str. 179 in 180). Poslovodja pa sme v skladu z omenjenim členom ZGD-1 zavrniti zahteve po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. V »nasprotju z interesi družbe« je vsak namen, izpolnitev katerega bi kakorkoli poslabšala položaj družbe, škoda pa je v danem primeru lahko materialna, dejanska ali izgubljeni dobiček (glej omenjeni komentar str. 179). Iz omenjenega člena ZGD-1 še izhaja, da v primeru zavrnitve dostopa do informacij s strani poslovodje na zahtevo družbenika odločajo vsi družbeniki.

V skladu s 6. členom pogodbe se STA zavezuje, da bo predstavniku ustanovitelja (Uradu vlade za komuniciranje; v nadaljnjem besedilu: urad) na njegovo zahtevo nemudoma posredovala vso dokumentacijo o izvajanju javne službe (finančno, pravno, vsebinsko). STA se z navedeno pogodbo tudi zavezuje, da mora z ustanoviteljem sodelovati in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in pojasnilih.

V skladu z Zakonom o Slovenski tiskovni agenciji (v nadaljnjem besedilu: ZSTAgen) STA deluje v statusni obliki družbe z omejeno odgovornostjo, zanjo pa se glede vprašanj, ki niso urejena z ZSTAgen, uporabljajo določbe ZGD-1, torej tudi relevantne določbe o družbi z omejeno odgovornostjo, med katere sodi že obravnavani 512. člen. V ZSTAgen niti v aktu o ustanovitvi STA namreč po mnenju službe ni najti izrecnih določb, ki bi izključevale uporabo 512. člena ZGD-1. Zato po mnenju službe a priori ne more držati ugotovitev, da navedeni člen v primeru STA ne more predstavljati podlage za informiranje družbenika s strani poslovodstva.

Poleg navedenega je po mnenju službe v zvezi z zahtevo STA po posredovanju podatkov s strani urada treba upoštevati tudi omenjene določbe pogodbe, ki po našem mnenju omogočajo zahteve urada po pojasnilih o poslovanju, ki so potrebna za to, da Republika Slovenija oziroma vlada oziroma urad STA v skladu s sklenjeno pogodbo o financiranju STA financira v ustreznem obsegu (ne preveč in ne premalo), tako da lahko slednja na eni strani opravlja z zakonom določene naloge javne službe ter da je na drugi strani spoštovano temeljno javnofinančno načelo, ki se nanaša na smotrnost porabe javnofinančnih sredstev. Po mnenju službe ne bi smele biti sporne niti tiste zahteve po informacijah, ki so ob upoštevanju pogodbe o financiranju nujne za ustrezno in tekoče njeno izvajanje, pa tudi tiste zahteve po informacijah, ki jih lahko urad postavi kadarkoli in se nanašajo na porabo javnofinančnih sredstev. Ob upoštevanju popolnoma ohlapne določbe pogodbe pa bi urad lahko načeloma zahteval tudi ostale podatke in dokumentacijo. Vendar pa je treba biti pri slednjem po mnenju službe pazljiv in zadržan iz naslednjih razlogov.

Vendarle je treba ob zgoraj navedenem na drugi strani tudi ugotoviti, da je položaj STA nekoliko drugačen od položaja običajnih družb z omejeno odgovornostjo. Iz ZSTAgen izhaja, da STA samostojno opravlja dejavnost, zaradi katere je ustanovljena, nadalje tudi, da je STA je finančno samostojna v skladu s tem zakonom, aktom o ustanovitvi in drugimi predpisi, ter tudi to, da STA deluje po načelih neodvisnega, nepristranskega in profesionalnega novinarsko-agencijskega obveščanja. Zakon tudi zapoveduje, da STA ne sme pod nobenim pogojem upoštevati vplivov in pogledov, ki bi lahko vplivali na točnost, objektivnost ali verodostojnost njenih informacij, in prepoveduje, da bi dejansko ali pravno, postala odvisna od katerekoli ideološke, politične ali ekonomske skupine. Iz navedenega izhaja, da je z ZSTAgen vzpostavljena neodvisnost in samostojnost STA tudi v razmerju do edinega družbenika. Na podlagi navedenega služba meni, da glede na vlogo, ki jo ima STA, in glede na prej predstavljena načela, v okviru katerih deluje STA (načelo samostojnosti, ki vključuje tudi finančno samostojnost, načelo neodvisnosti, načelo nepristranskosti), Republika Slovenija in v njenem imenu vlada oziroma urad od STA ne bi smela zahtevati informacij, katerih podajanje bi lahko krnilo prej navedena načela (npr. zahteva po pojasnilih v zvezi z uredniško politiko, pojasnjevanje, zakaj je agencija sklenila točno določen posel z določeno osebo) ali bi se z njim posegalo v drugo zakonodajo (npr. varstvo osebnih podatkov). Treba je namreč upoštevati, da je STA neodvisna ter organizacijsko in finančno samostojna, zato vlada oziroma urad ne bi smela od STA zahtevati podatkov z razlogom, da se opravlja vsebinski nadzor nad uredniško politiko ali nadzor v smislu primernosti poslovanja STA. Pri vsem tem je treba namreč opozoriti, da vladi oziroma uradu v skladu z ZSTAgen ni podeljena pristojnost, da bi sistemsko nadzirala poslovanje STA. Slednje je v skladu z zakonom in aktom o ustanovitvi naloga in pristojnost nadzornega sveta, v skladu z zakonodajo pa tudi računskega sodišča in revizorjev.

Glede pridobivanja informacij, ki se tičejo tržne dejavnosti STA, se po mnenju službe uporablja 512. člen ZGD-1, saj v tem primeru ne gre za izvajanje javne službe in je dejavnost v samem bistvu primerljiva opravljanju dejavnosti običajnih gospodarskih družb.

Iz zgoraj navedenega tako izhajajo določena razumevanja situacije na načelni ravni, ki pa se jih da uporabiti tudi na konkretni ravni. Ne more pa služba presojati o tem, ali je vsak konkretni podatek, ki ga je urad zahteval, upravičeno zahtevati že iz razloga, ker slednja ne pozna v celoti dejanskega stanja. Zgoraj navedena izhodišča pa so vam lahko v pomoč pri nadaljnjem postopanju. Sicer pa se v danem primeru postavlja tudi vprašanje, kdo lahko STA postavi zahtevo po informacijah. Če bi se dobesedno držali besedila ZSTAgen, je to lahko samo vlada, ki izvršuje pravice edinega družbenika (drugi odstavek 3. člena). Še toliko bolj to velja za financiranje tržne dejavnosti, glede česar pogodba molči.

Nenazadnje pa velja tudi opozoriti na 513. člen ZGD-1, v skladu s katerim lahko družbenik, ki mu niso bile dane informacije, od sodišča zahteva, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled. V primeru nadaljevanja spora med STA in uradom bi veljalo razmisliti, ali se poslužiti tega pravnega sredstva, da se na ustrezni instanci slednji razreši ter se strani pristojnih sodišč pridobi ustrezna avtoritativna razlaga veljavnega pravnega reda za dani primer.

II

V zvezi z gradivom, ki ste ga nam posredovali ter se nanaša na zaustavitev financiranja STA in naj bi se obravnavalo na seji vlade, služba meni sledeče. Če se bo v končni fazi sprejela odločitev, da se STA zavrne tekoče izplačilo, bi se bilo treba pri tem sklicevati tudi na tretji in četrti odstavek 6. člena pogodbe, kjer je uradu dana podlaga, da ustavi plačevanje po pogodbi, če STA krši svojo sodelovalno dolžnost, ki se nanaša tudi na predložitev zahtevanih podatkov glede izvajanja javne službe. Služba pa mora ob tem opozoriti, da se lahko v danem primeru še toliko bolj kot zgoraj glede na ZSTAgen v sporu izpostavi vprašanje, kdo je pristojen za tovrstno ukrepanje (iz pogodbe izhaja, da je to urad, vendar pa se bo lahko pojavi očitek, da je takšna rešitev nezakonita, ker v skladu z ZSTAgen naloge družbenika izvaja vlada). Po mnenju službe bi v takem sporu med uradom in STA verjetno lahko prišlo tudi očitka, da je pogodba v delu, ki omogoča ustavitev plačevanja, nezakonita, saj takšne sankcije ne predvideva zakon, pa bi jo moral, ker gre za izvajanje javne službe. Nadalje služba še meni, da bi eventualno utemeljevanje ustavitve izplačil oziroma nesklenitve nove pogodbe z neposredovanjem dokumentacije, ki se nanaša na tržno dejavnost, bilo sporno, saj takšne sankcije ne predvidevata niti zakon niti pogodba, upoštevati pa je treba tudi dejstvo, da je v skladu z zakonom na tem področju vzpostavljeno ločeno računovodstvo dejavnosti. V vsakem primeru pa služba opozarja, da bi morala biti zaustavitev izplačil STA oziroma nesklenitev nove pogodbe za leto 2021 res skrajna sankcija, ki je ob jasno izkazanih kršitvah STA nujna za zagotovitev zakonitosti financiranja STA, pod pogojem, da slednjega ni bilo mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Upoštevati je namreč treba, da bi imel ukrep lahko za posledico okrnjeno ali zaustavljeno izvajanje javne službe, določene z zakonom, kar bi na drugi strani pomenilo nezakonito stanje.