Kriza je močno vplivala na probleme s katerimi se svet že dolgo sooča: revščino, neenakostjo, diskriminacijo, izključevanjem in uničevanjem okolja, če omenimo le nekatere.

Pandemija covida-19 je velik preizkus za družbe, vlade, skupnosti in posameznike. Zadeva vse nas. Če se želimo s tem izzivom učinkovito soočiti, je zdaj pravi čas za solidarnost in sodelovanje. Da bi bili pri tem uspešni, morata odziv na pandemijo in obnova po njej temeljiti na spoštovanju človekovih pravic.

Slovenija sledi temu vodilu tudi pri spopadanju s težkimi razmerami v vsakodnevnem življenju. Ranljive skupine so že od začetka leta deležne posebne pozornosti vlade. Kljub težkim razmeram, zaradi zaščitnih ukrepov, Slovenija dejavno zagovarja človekove pravice tudi na mednarodni ravni.

Dolgoletni globalni projekt izobraževanja o pravicah otrok je potekal v Egiptu, Albaniji in na Kosovu. Slovenija je dejavno sodelovala na hibridnih zasedanjih Sveta Združenih narodov za človekove pravice in Tretjega odbora Generalne skupščine Združenih narodov ter se pridružila pozivom k varovanju človekovih pravic za vse.

Slovenija se zavzema za več svobode medijev v času pandemije in je skupaj z drugimi državami pozvala k preprečevanju nekaznovanosti za napade na novinarje in zagotavljanju njihove varnosti. To je storila tudi na ministrskem sestanku Koalicije za svobodo medijev in na ministrski okrogli mizi ob robu Svetovne konference za svobodo medijev.

Slovenija je, kot ena ustanovnih članic, sodelovala pri vzpostavitvi Mednarodnega zavezništva za svobodo veroizpovedi ali prepričanja.

Prav tako se je v okviru Organizacije združenih narodov (OZN) pridružila novi Skupini prijateljev za boj proti nasilju nad ženskami in sodelovala pri številnih dogodkih, ki so obeležili 20. obletnico resolucije OZN številka 1325 o ženskah, miru in varnosti ter 25. obletnico Pekinške deklaracije.

Ko gledamo v prihodnost, moramo razmišljati ne le o obnovi, pač pa tudi o izboljšanju. Trajnostni razvojni cilji, skupaj s človekovimi pravicami, so okvir za bolj vključujoče in trajnostne družbe in gospodarstva.

Pri tem moramo na krizo gledati tudi kot priložnost, da nove generacije pripravimo na boljšo prihodnost tako, da spoštujemo njihove pravice, krepimo podnebna prizadevanja za ogljično nevtralnost do leta 2050 in varujemo biotsko raznovrstnost.

S spoštovanjem človekovih pravic, še zlasti v teh težkih okoliščinah, bomo dosegli bolj učinkovite in bolj vključujoče rešitve za današnje izredne razmere in za jutrišnjo obnovo.