Dopoldanski del zasedanja je bil namenjen notranji varnosti. Ministri so podprli sklepe, ki določajo prioritete za nadaljnje delo na tem področju. Kot je na zasedanju poudaril minister Hojs, je za Slovenijo na področju notranje varnosti nujna močna podpora agencij, še posebno Europola, ki  državam članicam nudi podporo tudi pri razvoju in uporabi novih tehnologij. Minister je ob tem poudaril tudi pomen implementacije, pri čemer bi moral imeti vidnejšo vlogo odbor za notranjo varnost COSI. Slovenija bo kot partnerica v triu predsedstev na podlagi sklepov za notranjo varnost skrbela za nadaljnje aktivnosti, tudi med slovenskim predsedovanjem.

Nemško predsedstvo je svet ministrov seznanilo, da je pred dnevi z Evropskim parlamentom doseglo dogovor glede uredbe o preprečevanju terorističnih vsebin na spletu. Uredba bo pripomogla k uspešnejšemu preprečevanju radikalizacije, novačenja in spodbujanja k nasilju. Cilj zakonodaje je hitra odstranitev terorističnih vsebin na spletu in vzpostavitev enega skupnega instrumenta za vse države članice.

Ministri so se seznanili tudi s pripravami na izvajanje interoperabilnosti – povezanosti več informacijskih sistemov. Priprave v Sloveniji tečejo po načrtih, za kar je po Hojsovih besedah zaslužna predvsem slovenska policija. Del interoperabilnosti bo tudi sistem vstopa in izstopa, ki ga vzpostavljamo na slovensko-hrvaški meji. Namen sistema je odkrivanje državljanov tretjih držav, ki presežejo obdobje dovoljenega bivanja, okrepitev notranje varnosti in boja proti terorizmu, pa tudi izboljšanje kakovosti mejnih kontrol.

»A kot je Slovenija opozarjala že med pogajanji o tej uredbi, bo to beleženje na slovensko-hrvaški meji zaradi velikega števila potnikov občasno lahko povzročalo nastajanje daljših čakalnih dob na mejnih prehodih. Zato tudi to dejstvo poskušamo čim bolj upoštevati pri vzpostavljanju tega sistema,« je dejal Hojs. Ker v nekaterih državah prihaja do zamud, so se ministri strinjali s predlogom Evropske komisije za podaljšanje roka za vzpostavitev sistema, in sicer do maja 2022.

Popoldanski del zasedanja je bil namenjen razpravi o napredku pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu. »Kot veste, smo na politični ravni zbližali stališča glede nekaterih ključnih vsebin (na primer o pomenu zunanje dimenzije, postopkov screeninga na zunanji meji ipd.), dodatne razprave, predvsem o konceptu solidarnosti, pa bodo še potrebne,« je razpravo ocenil minister. Hojs je povedal tudi, da se Slovenija sicer zavzema za paketni pristop pri sprejemanju več zakonodajnih predlogov, pri čemer pa bi lahko iz paketa izvzeli predloga uredb o agenciji EU za azil in Eurodac, a brez določb o operacijah iskanja in reševanja na morju.

Minister se je nemškemu kolegu zahvalil za vodenje sveta EU, portugalskemu pa zaželel uspešno delo. Slovenija bo z novim letom nastopila v vlogi prihajajočega predsedstva. Na področju notranjih zadev se bomo med drugim osredotočili na vzpostavitev dobro delujočega schengenskega območja in boljšo povezavo z državami Zahodnega Balkana. »Želel pa bi si tudi večjih pooblastil za policijo pri obdelavi podatkov,« je sklenil Hojs.