Spremembe 90. člena ustave se od 2013 neposredno sicer uporabljajo, vendarle pa terjajo tudi ustrezne zakonske spremembe in dopolnitve ter natančnejšo ureditev določenih postopkov. Te naslavlja predlagana novela ZRLI-F.

Državni zbor je 7. aprila 2020 sprejel novelo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi (ZRLI-E), s katero je implementiral ustavno ureditev zakonodajnega referenduma iz leta 2013 glede ene od sestavin, to je predmet referendumskega odločanja: določitev postopka v primeru omejitev in prepovedi referenduma. Že takrat je vlada kot predlagatelj zakona navedla, da bi bilo glede na spremembo Ustave Republike Slovenije iz leta 2013 (rok za uskladitev je potekel 14. maja 2014) in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-191/17 z dne 25. 1. 2018 treba sprejeti celovito novelo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, vendar pa se je glede na okoliščine, povezane z epidemijo bolezni covid-19, odločila nemudoma urediti tisto, kar je bilo nujno. Hkrati je vlada navedla, da bo v najkrajšem možnem času predlagala celovito novelo, ki bo odpravila vse neskladnosti.

Predlog določb 5. poglavja omenjene novele zakona, ki urejajo varstvo pravice glasovanja na referendumu, na novo in celovito ureja tudi postopke nadzora nad ustavnostjo, zakonitostjo in poštenostjo referendumskega postopka. Predlagane določbe odpravljajo protiustavnosti iz omenjene odločbe Ustavnega sodišča. Predlagane določbe izboljšujejo in na novo urejajo tudi postopek nadzora nad zakonitostjo izvedbe referenduma pred Državno volilno komisijo. Določbe kot referendumskega sodnika določajo Vrhovno sodišče, in sicer za vse primere referendumskih sporov. Hkrati ohranjajo ugovorni postopek pred Državno volilno komisijo, pri čemer so komisiji dodeljene številne pomembne pristojnosti referendumskega nadzora.

Osnutek novele ZRLI-F predvideva tudi uvedbo elektronskega postopka zbiranja 40.000 podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma, tako da po novem ne bi bilo potrebno fizično zbiranje obrazcev podpore. Glede na predlog, bo podpora podpisana pred upravnim organom in zabeležena v elektronski obliki, predlagatelj referenduma pa bo od ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, prejel potrdilo o skupnem številu podpor zbranih v evidenci volilne pravice. V Državni zbor bodo tako predlagatelji vložili samo potrdilo Ministrstva za notranje zadeve o številu zbranih podpor.