Državni sekretar dr. Raščan je na prvem delu zasedanja, ki je potekalo v razširjenjem formatu, poudaril, da je bila večina slovenske pomoči med izbruhom covida-19 namenjena državam Zahodnega Balkana. Ta pomoč pa ne bi bila mogoča brez evro-atlantskih mehanizmov in prejšnjih kontaktov, vzpostavljenih prek regionalnih iniciativ, kot je A5. Tudi sicer je pandemija izpostavila pomen še tesnejšega evro-atlantskega sodelovanja, tudi na področju kritične infrastrukture.

V zvezi s tem je državni sekretar poudaril, da se je nedavno poročilo NATO 2030 zavzelo za ohranitev in okrepitev zavezniške politike odprtih vrat. Prav tako je izrazil zadovoljstvo nad tem, da so pred kratkim zunanji ministri zveze NATO sklenili povečati politični angažma in praktično sodelovanje z Zahodnim Balkanom. To pomeni, da se bo v prihodnje pomen iniciativ kot je A5 samo še povečal.

Državni sekretar dr. Raščan je čestital Bosni in Hercegovini, kot predsedujoči A5, za opravljeno delo v letošnjem letu, ki je bilo zaradi covida-19 polno izzivov. Obenem je zaželel vse najboljše prihajajočemu hrvaškemu predsedstvu. V zvezi s tem je spomnil na slovensko predsedovanje Svetu EU v prihodnjem letu in se zavzel za skupno poglabljanje sodelovanja med EU in zvezo NATO na Zahodnem Balkanu, ki je regija strateškega pomena.

A5 je sicer regionalna pobuda, ki združuje Republiko Albanijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Severno Makedonijo ter Združene države Amerike. Opazovalki pobude sta Republika Kosovo in Republika Srbija, medtem ko se Republika Slovenija srečanj udeležuje na vabilo predsedujoče države.