Uredba o spremembah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom in jo objavi v Uradnem listu. S spremembo uredbe se na novo določa območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.

Glavni namen Uredbe o spremembah Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom je uskladitev območja varovalnih gozdov s prostorskimi razvojnimi usmeritvami občin ter pobudami lastnikov gozdov za uskladitev s stanjem v naravi in z digitalnimi katastrskimi načrti. Zavod za gozdove Slovenije je v letih 2019 in 2020 izvedel usklajevanje območij varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov z vsemi občinami, zlasti tistimi, ki pripravljajo nove prostorske akte, in pripravil dopolnjen strokovni predlog za izločitev oziroma povečanje površin varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.

S spremembo uredbe se tako spreminjata samo prilogi uredbe, in ne samo besedilo. V Prilogi 1 je prišlo do spremembe v površini varovalnih gozdov, in sicer se je površina varovalnih gozdov v primerjavi z letom 2015 povečala za 68,5 ha. Glavne skupine razlogov sprememb na področju varovalnih gozdov so uskladitev mej varovalnih gozdov z gozdom, občinski prostorski načrti oziroma digitalni katastrski načrti (DKN) ter preveritve kriterijev o izpolnjevanju pogojev za kategorijo varovalni gozd na podlagi novih razpoložljivih podatkov.

Prav tako se spreminja Priloga 2, kjer je površina gozdnih rezervatov manjša za 82 ha v primerjavi z letom 2015. Vzrok za spremembe predstavljajo uskladitve z dejansko rabo, stanjem v naravi in DKN. Večji spremembi predstavljata še izbris rezervata Trstenik – Debele vrbe in predlog novega rezervata Črni vrh v območni enoti Kočevje. Gozdni rezervat Brezno se uvršča v kategorijo varovalnih gozdov. Večjo spremembo predstavlja tudi razširitev rezervata Medvedjak, s priključitvijo obstoječih ekocelic brez ukrepanja v rezervatu.

Zakon o nagradi Zlata čebela

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o nagradi Zlata čebela in ga pošlje Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku.

Z Zakonom o nagradi Zlata čebela vzpostavljamo sistem podeljevanja najvišje državne nagrade na področju zaščite čebel ter prepoznavanja vloge čebel in drugih opraševalcev pri zagotavljanju prehranske varnosti, trajnostnega kmetijstva, ohranjanja narave, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine.

S podeljevanjem nagrade Zlata čebela se bo spodbujalo in podpiralo inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki so posebej pomembno prispevali k zaščiti in krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni, hkrati pa tudi spodbujalo krepitev aktivnosti, povezanih z delom in izjemnimi dosežki posameznika ali pravnih oseb na prej navedenih področjih.

Zakon med drugim določa, da:

• se nagrada Zlata čebela podeljuje enkrat letno z denarno nagrado, katere višino določi Odbor za podelitev nagrade Zlata čebela in ki ne sme preseči 70 % razpoložljivih sredstev za ta namen;
• se nagrada Zlata čebela lahko podeli posameznikom doma ali v tujini, domači ali tuji pravni osebi ali mednarodni organizaciji;
• je izbira nagrajenca v pristojnosti Odbora za podelitev nagrade Zlata čebela, v katerega so lahko imenovani tudi tujci; odbor opravi izbiro na podlagi prispelih predlogov, ki jih pregleda in oceni; če na poziv prispe več kakor 20 vlog, posebna komisija za odbor pregleda in oceni vse prispele predloge in odboru pripravi skrajšani seznam kandidatov za nagrado Zlata čebela;
• nagrado Zlata čebela podeli predsednik države, praviloma ob praznovanju svetovnega dne čebel, 20. maja v Sloveniji.

Podelitev nagrade Zlata čebela je opredeljena v Načrtu aktivnosti Vlade za projekt »Svetovni dan čebel« do leta 2022, ki ga je potrdila Vlada na 30. redni seji 9. maja 2019. Opredeljena je kot ena od pomembnejših aktivnosti (v okviru prednostne naloge 1, namenjene krepitvi ozaveščanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev) na svetovni ravni.