Uvodoma je minister dr. Podgoršek člane Sveta seznanil z aktualnimi aktivnostmi ministrstva, med katerimi je izpostavil sprejetje Zakona o afriški prašičji kugi v Državnem zboru ter sprejetje Zakona o šolskih posestvih ter Zakona o nagradi zlata čebela.

Člani Sveta za kmetijstvo so se  seznanili  z registrom  prašičev, predstavljen  je bil  trenutni sistem označitve, vodenja registra na gospodarstvu in centralnega registra ter spremnega lista, in možne nadgradnje, s katerimi bi se lahko uvedel elektronski register živali na gospodarstvu. Člani Sveta so v celoti podprli čimprejšnjo nadgradnjo registra prašičev.

V nadaljevanju so se člani Sveta seznanili  o namenu  uvedbe  masnih bilanc. Izpostavljeno je bilo, da trenutno veljavna zakonodaja v RS in EU jasno in nedvoumno zavezuje nosilce živilske dejavnosti k temu, da so dolžni voditi podatke o dobaviteljih in vhodnih količinah ter vrsti surovin oziroma živil, ki jih prejmejo ali pridelajo v okviru svoje živilske dejavnosti. Prav tako so nosilci dolžni voditi podatke o izhodnih količinah njihovih pridelkov ali proizvodov kot tudi katerim nosilcem živilske dejavnosti so te pridelke oziroma proizvode oddali. Takšno zagotavljanje sledljivosti predstavlja element varnosti živil in je obvezno za vse nosilce živilske dejavnosti po celotni živilski verigi, saj je le-tako omogočen učinkovit umik oziroma odpoklic živil v primeru da predstavljajo tveganje za varnost potrošnikov. Na podlagi podatkov o vhodu in izhodu surovin, pridelkov ali proizvodov je mogoče določiti oziroma izračunati tudi masno bilanco. Sistem masnih bilanc je potrebno implementirati v celotno agroživilsko industrijo in ravno predpogoj za uspešno vpeljavo sistema so primarni pridelovalci. Člani Sveta so v celoti podprli uvedbo masnih bilanc ob zavedanju, da  bo za to potrebnega kar nekaj časa.

Nadalje so bile članom Sveta predstavljene ugotovitve Projektne skupine za nadgradnjo sistema obvladovanja tveganj v kmetijstvu, gozdarstvu in čebelarstvu zaradi naravnih nesreč. Poudarjeno je bilo, da vzajemni sklad temelji na vzpostavitvi finančnih rezerv, ki so oblikovane iz prispevkov udeležencev  oziroma članov sklada, ki lahko koristijo sredstva v primeru resne izgube dohodka glede na vnaprej določena pravila. Osnovna ideja je enaka načelom zavarovanja, torej deliti tveganje znotraj članov skupine z dolgoročno obveznostjo, kar omogoča zagotovitev učinkovitega obvladovanje tveganja s strani sklada. Do naslednje seje člani sveta zavzamejo stališče glede vzpostavitve vzajemnega sklada.

Člani Sveta so se seznanili tudi s prednostnimi nalogami predsedovanja Slovenije Svetu EU v drugi polovici leta 2021, za katere bodo do naslednje seje pripravili svoja stališča.