Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji v prazničnem času

Vlada je izdala Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začne veljati 24. decembra 2020 in velja do vključno 4. januarja 2021.

Z namenom, da se omeji gibanje prebivalstva ter zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije COVID-19, je 16. novembra 2020 začel veljati nov Odlok, ki začasno prepoveduje ponujanje in prodajanje blaga in storitev neposredno potrošnikom na območju Republike Slovenije, razen nekaterih izjem, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja v med-prazničnem obdobju.

S predlaganim odlokom se glede na do sedaj veljavni odlok na območju celotne Slovenije zmanjšuje število izjem na naslednje dejavnosti:

• prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah,
• lekarne,
• prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki,
• kmetijske prodajalne,
• bencinske servise,
• finančne storitve,
• pošto,
• dostavne službe,
• dimnikarske storitve, pod pogojem, da je v prostoru, kjer se izvajajo dimnikarske storitve prisoten samo en izvajalec, če pa to ni mogoče, je lahko v prostoru prisoten izvajalec storitve in ena oseba, ki je uporabnik male kurilne naprave; opravljanje dimnikarskih storitev ni dovoljeno v prostorih, v katerih je nameščena mala kurilna naprava, ki jih po opravljeni storitvi ni mogoče prezračiti,
• individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve,
• osebni prevzem blaga ali hrane, razen alkohola in alkoholnih pijač, na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, med 6. in 21. uro, pri čemer konzumiranje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno,
• druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Prepoved prodaje pirotehničnih izdelkov velja še naprej.

Pri ponujanju storitev in blaga v zaprtih prostorih se še vedno mora zagotoviti 30 kvadratnih metrov na posamezno stranko ali pa ena stranka na cel prostor, če je prostor manjši od 30 kvadratnih metrov. Prav tako se morajo upoštevati vsa ostala higienska priporočila ministrstva za zdravje kot tudi NIJZ.

Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Med prazniki nekatere izjeme glede prehajanja med občinami in regijami za namen obiska

Vlada Republike Slovenije izdaja Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Za čas praznikov so določene izjeme glede omejitve prehajanja med občinami in regijami. Prehajanje med občinami in regijami za namen obiska bo tako dovoljeno v obdobju:

– od 24. decembra od 12. ure do 25. decembra 2020 do 20. ure,
– od 31. decembra 2020 od 12. ure do 1. januarja 2021 do 20. ure.

Začasno je dovoljeno druženje do šest oseb iz največ dveh gospodinjstev na zasebnih površinah, v to število pa se ne štejejo osebe, mlajše od 15 let.

Vse druge omejitve in prepovedi iz odloka ostanejo v veljavi (prepovedane prireditve, shodi, slavja, praznovanja in poroke, prepoved zbiranja, t. i. epidemiološka ura med 21. in 6. uro).

Odlok začne veljati 24. decembra 2020 in velja do vključno 4. januarja 2021.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Spremembe Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o spremembah Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2.

Veljavni Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 določa, da je ob vstopu v zaprt javni prostor obvezno razkuževanje rok z razkužilom, ki vsebuje najmanj 60 odstotkov alkohola. S predlagano spremembo odloka se ureditev usklajuje s strokovnimi in zakonskimi usmeritvami, ki urejajo promet in uporabo razkužil. Za namene razkuževanja rok in površin je v Republiki Sloveniji v prometu in uporabi več vrst proizvodov, ki poleg etanola lahko vsebujejo tudi druge aktivne snovi in katerih varnost in učinkovitost preverja Urad Republike Slovenije za kemikalije v postopkih registracije na podlagi predpisov Evropske unije in nacionalnih predpisov s področja biocidnih proizvodov. Kot ustrezna razkužila se tako določajo vsa razkužila, ki so registrirana v Sloveniji za ta namen in uvrščena v Register biocidnih proizvodov, ki ga vodi in na svoji spletni strani objavlja Urad Republike Slovenije za kemikalije.

Hkrati se podaljšuje veljavnost Odloka o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, in sicer do 29. decembra 2020.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada dala soglasje k Rebalansu finančnega načrta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2020

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je zaradi spremenjenih pogojev finančnega poslovanja v letu 2020 glede na tiste, ki so bili upoštevani pri pripravi Finančnega načrta za leto 2020, pripravil Rebalans finančnega načrta za leto 2020.

Rebalans finančnega načrta ZZZS za leto 2020 upošteva:

• manjšo realizacijo prihodkov od obveznega zdravstvenega zavarovanja zaradi nižje rasti mase plač, nižanje števila zaposlenih in nižje rast bruto plače na zaposlenega, 
•  posledice pojava nalezljive bolezni COVID-19 (ki je vplivala na omejitev izvajanja programov v času epidemije, kar se je odrazilo na nerealiziranih programih, dodatnih stroških, povezanih z obvladovanjem širjenja epidemije),
•  sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki narekuje odpravo pomanjkljivosti na področju izvajanja 66. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), na podlagi česar je bilo v Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020 sprejeto, da mora ZZZS zagotoviti izvajalcem višjo ceno zdravstvenih storitev (na letnem nivoju so sredstva ocenjena na 80 milijonov evrov),
•  sprejema Aneksa št. 1 k Splošnemu dogovoru za pogodbeno leto 2020 (ki povečuje odhodke ZZZS v letu 2020 za 67,2 milijona evrov in na letni ravni za 184 milijona evrov) ter
•  povečanja nekaterih odhodkov nad načrtovanimi vrednostmi.

ZZZS z Rebalansom finančnega načrta za leto 2020 načrtuje prihodke v višini 3,22 milijarde evrov, kar je za 87,2 milijona evrov oziroma za 2,63 odstotka manj od načrtovanih prihodkov v Finančnem načrtu za leto 2020, predvsem zaradi manjših predvidenih prihodkov od vplačil prispevkov.

ZZZS z Rebalansom finančnega načrta za leto 2020 načrtuje odhodke v višini 3,34 milijarde evrov, kar je za 23,11 milijona evrov oziroma za 0,70 odstotka več načrtovanih odhodkov v Finančnem načrtu za leto 2020.

Z Rebalansom finančnega načrta se najbolj povečujejo odhodki za denarne dajatve, in sicer za 19,5 milijona evrov, predvsem zaradi povečanja odhodkov za nadomestila med začasno zadržanostjo od dela (zaradi višjih nadomestil zaradi bolezni in poškodb izven dela ter nege družinskih članov v zimskih mesecih leta 2020 ter poslabšanja epidemioloških razmer v zadnji tretjini leta 2020). Povečujejo se tudi odhodki za zdravstvene storitve, in sicer za 10,7 milijona evrov oziroma za 0,5 odstotka. Na odhodkovni strani je največje znižanje predvideno pri odhodkih za zdravila, medicinske pripomočke in cepiva, to je za 11,1 milijona evrov, zaradi manjše realizacije v letu 2019 glede na načrtovano, manjšega števila predpisanih in izdanih medicinskih pripomočkov ter manjše dinamike uveljavitve širitve novih pravic (na podlagi novele Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so bile sprejeta v začetku leta 2020).

Rebalans finančnega načrta ZZZS za leto 2020 predvideva poslovanje s primanjkljajem v višini 120,7 milijona evrov, ki ga bo ZZZS v celoti pokril z lastnimi sredstvi (brez zadolževanja), to je s presežki iz preteklih let. ZZZS bo za pokritje primanjkljaja porabil sredstva iz splošnega sklada v višini 85,9 milijona evrov ter rezervnega sklada v višini 34,8 milijona evrov. Predvideno je, da bo ZZZS po pokritju primanjkljaja v letu 2020 porabil vse lastne vire.

Vir: Ministrstvo za zdravje

Vlada je za državno sekretarko na ministrstvu za zdravje imenovala Marijo Magajne

Zakon o državni upravi v petem odstavku 17. člena določa, da državnemu sekretarju funkcija preneha z dnem prenehanja funkcije ministra. Dne 18. decembra 2020 se je Državni zbor seznanil z odstopom Tomaža Gantarja, ministra za zdravje in z začasnim vodenjem ministrstva, ki ga je prevzel predsednik vlade Janez Janša. V skladu z navedenim je Vlada Republike Slovenije na današnji dopisni seji ugotovila, da je mag. Mariji Magajne z 18. decembrom 2020 prenehala funkcija državne sekretarke na Ministrstvu za zdravje.

Zakon o državni upravi v petem odstavku 17. člena določa, da državnega sekretarja imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Predsednik vlade, ki po odstopu ministra Tomaža Gantarja opravlja funkcijo ministra za zdravje, je vladi predlagal, da mag. Marijo Magajne z dnem 19. december 2020 imenuje za državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje. Vlada Republike Slovenije je tako na današnji seji izdala odločbo o imenovanju mag. Marije Magajne za državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje, in sicer z 19. decembrom 2020.

Mag. Marija Magajne je specialistka epidemiologije, znanstveni magisterij pa je zaključila na IEDC Poslovni šoli Bled z magistrsko nalogo: Reorganizacija področja javnega zdravja v Sloveniji. Ima bogate izkušnje s področja javnega zdravja in vodenja. Poklicno pot je pričela kot zdravnica pripravnica v osnovnem zdravstvu Gorenjske. V letu 1982 se je zaposlila v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj, ki ga je vodila od leta 1990 do leta 2002, ko je na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije prevzela vodenje notranje organizacijske enote in nadomeščala direktorja. Od letoma 2004 in 2005 je vodila bolnišnico Golnik, nato pa je bila leta 2005 imenovana za generalno direktorico direktorata za javno zdravje v Ministrstvu za zdravje. Funkcijo je opravljala tri leta, nato pa je leta 2008 za dobo petih let prevzela vodenje Inštituta za varovanje zdravja RS (zdajšnji Nacionalni inštitut za javno zdravje - NIJZ). Po poteku mandata na NIJZ je vodila Center za upravljanje projektov in raziskovalne dejavnosti vse do leta 2017, ko je prevzela vodenje Zdravstvenega doma Idrija. Preden je postala državna sekretarka, je opravljala funkcijo vršilke dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zdravstveno varstvo na Ministrstvu za zdravje.

Vir: Ministrstvo za zdravje