29. 12. 1990: Beograd zamrznil plače jugoslovanskim delavcem, Slovenci razmišljajo o prihodnosti v lastni državi
Konec tisočletnega slovenskega adventa
V Lenartu v Slovenskih goricah se je 29. decembra zbralo na tisoče vernikov, ki so se udeležili božične maše v mogočni cerkvi sv. Trojice. Tako kot pri nedavnih polnočnicah je bila tudi med to mašo cerkev nabito polna. Mašo je v svojem domačem kraju vodil mariborski škof Franc Kramberger, ki je v pridigi vernikom povezal odločitev za samostojno in neodvisno Slovenije ter božič: »S tem ko smo preteklo nedeljo izrekli zgodovinsko besede, se je končal tisočletni slovenski advent.«
Cerkveno-politični vrh v Slovenskih goricah
Maše se so udeležili tudi pomembni slovenski politiki iz vrst Demosa. Prišel je član slovenskega predsedstva in voditelj Slovenske kmečke zveze (SKZ) Ivan Oman, kmetijski minister Jože Osterc in predsednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine oziroma parlamenta Ludvik Toplak. Tudi Osterc in Toplak sta bila iz vrst SKZ. Povabljena sta bila tudi predsednik slovenske vlade (takrat se je uradno imenovala še izvršni svet) Lojze Peterle in predsednik skupščine France Bučar, ki pa nista mogla priti zaradi drugih obveznosti.
Kmetje hočejo vedeti, katero zemljo bodo lahko obdelovali
Slovenski politiki in cerkveni dostojanstveniki so pozneje na povabilo lenarškega župana Jožeta Šrkleca zavili še na skupno kosilo, kjer je po pisanju časnika Delo tekla beseda predvsem o vlogi Cerkve na Slovenskem, pa tudi o prihodnji zakonodaji. Politiki so tako odgovarjali na vprašanja, kdaj bo sprejet zakon o denacionalizaciji in kdaj zakon o zadrugah, da bodo kmetje do pomladanske setve že vedeli, kdo bo obdeloval katero zemljo. Kmetijski minister je pojasnil, da bo treba spremeniti način kmetovanja z industrijskega na družinski ter znova uvesti kmetijsko-gospodinjsko izobraževanje, ki ga je videl v Celovcu. Oman je dodal, da bi to izobraževanje lahko prevzele redovnice.
Beograjska zamrznitev plač
Medtem ko so se v Slovenskih goricah ljudje polni upanja pomenkovali o tem, kakšna bo slovenska politična in gospodarska prihodnost, sta se v Beogradu v jugoslovanski skupščini na zadnjo delovno soboto v iztekajočem se letu sešla zvezni zbor ter zbor republik in pokrajin. Teme, o katerih so razpravljali in glasovali delegati, so bile povezane z ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki ga je vodil Ante Marković, ta jih je predstavil v petek, 28. decembra. To so bili ukrepi, ki so poskušali reševati slabo gospodarsko stanje v potapljajoči se Jugoslaviji.
Tako so delegati sprejeli zakon o osebnih dohodkih, s katerim so zategnili pas oziroma zamrznili plače večini zaposlenim v Jugoslaviji. Ukrep ni veljal samo za zaposlene v zdravstvu in šolstvu ter za redka podjetja, ki so ustvarjala dobiček. Gospodarsko stanje v Jugoslaviji je bilo torej slabo, še en razlog več, da so Slovenci nestrpno pričakovali uresničitev plebiscitne volje o lastni državi.
Avtor: Aleš Žužek
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah