Potem ko je vlada v petek razpravljala o postopku za spremembo ustave, so njeni člani v soboto, 5. januarja, podrobno obravnavali delovni program osamosvajanja Slovenije.

Svoje poglede na način in trajanje ločevanja od federacije ter načrte za delovanje v prehodnem obdobju so predstavili vsi vladni resorji oziroma njihovi ministri. Od vseh je bil najbolj temeljit takratni obrambni minister Janez Janša, ki je predstavil podroben osnutek ureditve odnosov do Jugoslovanske ljudske armade za čas do osamosvojitve.

V razpravah vlade ni bilo čutiti naklonjenosti povezavam v jugoslovanskem prostoru. Pogovori s Hrvaško in na zvezni ravni naj bi sicer še sledili, toda od njih niso pričakovali veliko.

Slovenija je morala v državi, ki so ji bili šteti dnevi, zavarovati predvsem gospodarske, pa tudi druge interese.

Vlada je v soboto sprejela predlog za imenovanje trinajstčlanskega Ekonomskega sveta, v katerem so bili mag. Velimir Bole, višji znanstveni sodelavec na Ekonomskem inštitutu Pravne fakultete Univerze v Ljubljani, Franc Boštjančič, direktor Lipe iz Ajdovščine, dr. Franc Koren, Mohorjeva družba Celovec, Bogomir Kos, viceguverner Narodne banke Slovenije, Tomaž Košir, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, dr. Keith Miles, direktor financ in administracije londonskega Institute for Economic Affaires, dr. Ivan Ribnikar, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani, Marjan Starc, direktor Mehana iz Izole, mag. Ervin Anton Schwarzbartl, predsednik skupščine občine Domžale, dr. Franjo Štiblar, izredni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, mag. Stane Valant, pomočnik generalnega direktorja Ljubljanske banke, d. d., mag. Draško Veselinović, Jugoslovanska borza, Ljubljana, in dr. Egon Žižmond, docent na Ekonomsko poslovni fakulteti Univerze v Mariboru.

Prav tako so razpravljali o vprašanju, katero zvezno odločitev sploh še upoštevati. Ko se je vlada tega dne opredeljevala do vrste zveznih zakonov, je razen za enega skupščini predlagala, naj jih ne sprejme. Soglasje je dala le za začasne ukrepe o skupni devizni politiki.

Vlada se je zavedala, da je treba v času med plebiscitom in njegovo izvedbo okrepiti slovenski položaj, ne nazadnje tudi zato, ker se je Hrvaška že dejavno lotila reševanja svojega položaja in začela pogajanja za ureditev razmerij med republikami. Njene karte je razkril podpredsednik predsedstva Jugoslavije Stipe Mesić, ki je na sobotnem nastopu nedvoumno napovedal začetek hrvaških pogajanj z Beogradom. V pogovore s hrvaškimi predstavniki naj bi neuradno pristal tudi Slobodan Milošević, je še povedal Mesić.

Avtor: Jelka Piškurić