Na sestanku sta aktualno stanje glede epidemije koronavirusa najprej predstavila direktor NIJZ Milan Krek in vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović. Milan Krek je poudaril, da "ko se odločamo o vrnitvi v šole, moramo imeti v mislih to, kar se dogaja zunaj šol, saj so te del lokalne skupnosti. Če odpremo šolo, je smiselno, da jo nekaj časa pustimo odprto." Prav tako je poudaril, da je treba upoštevati tudi to, kar se dogaja zunaj šole. "Zaradi situacije, kakršna je sedaj z epidemijo, je ogroženost šole večja, prav tako je tudi večja možnost, da virus v šolo vdre. Pomembno je varovati vse ljudi v šoli, učitelje, otroke, kuharje, voznike …," je povedal direktor NIJZ Milan Krek. Vodja svetovalne skupine dr. Bojana Beović pa je spregovorila o številu okužb, širjenju okužbe koronavirusa in vplivu cepljenja. "Šole so začele šolanje na daljavo 19. oktobra, zaprle so se pri manjšem številu obolelih, krivulja okuženih je takrat naraščala in z ukrepi se je preprečilo, da se je vrh epidemije obdržal na nekem nivoju," je povedala dr. Beović. Predstavila je tudi število obolelih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in poudarila, da so šole pri nas bolj kot kje drugje generator okužb. Poudarila je, da moramo ob odpiranju šol imeti v mislih tudi ranljivost učiteljskega kadra, predvsem starejšega, ter problematiko zbolevanja otrok s hujšimi oblikami covida-19.

Predsednik vlade Janez Janša je na začetku srečanja  povedal, da pozna sistem šolanja na daljavo, saj ima dva šoloobvezna otroka. "Vsi si želimo, da bi se ta čas nenormalnosti čim bolj skrajšal, vendar pa je pri epidemiji tako, da posledice pridejo z zamikom. Podatki, ki smo jih videli za včerajšnji dan, bodo imeli ključne posledice za zdravstveni sistem čez 14 dni," je dejal premier in dodal, da nekaj tisoč okužb na dan pomeni toliko več odstotkov zasedenih postelj v bolnišnicah, tistih, ki potrebujejo intenzivno nego, tistih, ki potrebujejo umetno predihavanje, in števila smrti. "Po enem letu, odkar se je pandemija začela, neznank ni," je ob tem prepričan predsednik vlade. Prav tako po njegovih besedah skoraj nobenega od omejitvenih ukrepov ne bi bilo treba imeti, če bi se splošna pravila obnašanja v času pandemije stoodstotno upoštevala. "Če bi ohranjali razdaljo, razkuževali roke, delali tako, da je proces dela varen in se izogibali rizičnih stikov, in če bi to delali vsi, ukrepov ne bi bilo treba imeti," je dejal predsednik vlade in dodal, da to zmorejo nekateri, ki uporabljajo moderno tehnologijo. "Tajvanci so ukrepe začeli uvajati 1. januarja lansko leto in so imeli zelo malo okužb, trenutno jih imajo nekaj dnevno, tako da že imajo koncerte, prireditve z gledalci, a vsi nosijo maske, si razkužujejo roke, ohranjajo razdaljo in uporabljajo elektronsko aplikacijo za sledenje stikom," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Ob tem je tudi dodal, da je pri ukrepih tako, da je nekatere mogoče uvesti centralno, jih tudi nadzorovati, drugi ukrepi pa so odvisni od tega, ali se upoštevajo.

"Eden ključnih dejavnikov, ki narekuje naše ravnanje in ki je bilo upoštevano tudi pri načrtu sproščanja ukrepov, ki velja od 3. 12. 2020, so kapacitete zdravstvenega sistema. Če te kapacitete z obremenjenostjo s covidnimi bolniki presežemo, potem ljudje umirajo tudi zaradi drugih bolezni, ki jih zdravstveni sistem ni sposoben zdraviti, in bi lahko bili soočeni s situacijo kot v sosednji Italiji ali Srbiji, ko ljudje zaradi preobremenitev zdravstvenega sistema niso imeli zdravstvene oskrbe," je povedal predsednik vlade. "Če bi imeli večje rezerve v zdravstvenem sistemu, bi lahko bolj tvegali s sproščanjem ukrepov," je povedal premier in dodal, da je zdravstveni sistem temeljni dejavnik ravnanja vseh vlad na svetu.

"Če bi kdor koli spomladi rekel, da je slovenski zdravstveni sistem sposoben zdraviti 1200 bolnikov s covidom-19, mu takrat ne bi verjel. Takrat smo se borili za vsako posteljo, kapacitete so bile desetkrat manjše, spomladi je bilo treba zaradi epidemije ustaviti skoraj vse ostalo zdravstvo. Do jeseni pa smo kapacitete v zdravstvu desetkrat povečali. Povsod, kjer se je dalo, so se zgradili novi prostori, nova oprema, ne da pa se v šestih mesecih izšolati novih medicinskih sester, zdravnikov, saj so za to potrebna leta," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Spomnil je tudi, da država v 15 letih ni zgradila nobenega doma za ostarele, nobene negovalne bolnišnice, kar je tudi eden od razlogov, da so postelje polne, ker nekateri ljudje, ki ne potrebujejo stalne zdravstvene nege, nimajo kam iti. "Potrebujemo negovalne bolnišnice, in sicer v vsaki regiji, za kar imamo pripravljene načrte, tudi zagotovljena sredstva iz sklada za okrevanje in odpornost, vendar to ne bo vplivalo na situacijo v naslednjih nekaj mesecih," je še povedal premier Janez Janša.

"Šolstvo je prioriteta, ampak ničesar ne bomo dosegli, če vse odpremo in nato po tednu ali dveh vse zapremo in smo potem zaprti do aprila, maja" je ocenil predsednik vlade. "Tudi za sproščanje v božično-novoletnem času prihajajo računi in ti bodo prihajali še naslednjih deset dni," je še poudaril predsednik vlade in dodal, da " tvegati sproščanje zapor, ki omogočajo na sto tisoče novih stikov na dan, in kjer je zagotovo na stotine rizičnih v celi državi, ker nobena regija ne dosega oranžnega polja, je manevrski prostor majhen."  "Če tu naredimo veliko tveganje, kar mnogi pričakujete s pričetkom šole in fizično prisotnostjo učencev in učiteljev, je lahko gotova posledica ta, da bomo imeli šolanje na daljavo do aprila ali maja," je dejal premier Janez Janša in nadaljeval, da si tega ne želimo in da moramo ta val, ki prihaja zaradi praznikov, skupaj obvladati in še malo potrpeti. "Če bo epidemiološka slika dobra, lahko v februarju preidemo na oranžno in začnemo s sproščanjem, kot je predvideno, vse ostalo pa je bistveno preveliko tveganje," je še dejal predsednik vlade.

"Gremo v tisto, kar smo napovedovali – v najbolj zaostreno obdobje v celotnem času epidemije," je še povedal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da obstajajo sicer tudi vmesne možnosti glede odpiranja šol, kar izvajajo v nekaterih drugih državah, a to je v rokah šolnikov.

"Skupni interes je, da čim prej pridemo v situacijo, ko bo mogoče šole odpreti, ne samo prve triade, in to na način, da bo to varno in da ob tem ne bomo tvegali kolapsa zdravstvenega sistema," je poudaril predsednik vlade in dodal, da so za nekaj takšnega potrebni skupni napori.

Predsednik vlade je poudaril tudi vmesno možnost v zvezi z vrtci. "V primeru boljše slike v nekaterih regijah bi bilo glede vrtcev mogoče uporabiti regijski pristop," je še dejal predsednik vlade Janez Janša.

V razpravi pa je predsednik vlade Janez Janša povedal, da prejema na stotine sporočil staršev, ki pozivajo, naj se šole ne odprejo, dokler to ne bo varno za vse, ker se starši bojijo okužb, po drugi strani pa mu piše tudi veliko staršev, ki si želijo, da bi se šole čim prej odprle. "V skupnem interesu je, da ravnamo odgovorno, da ne odpiramo šol, če bodo le-te odprte zgolj za kak teden in potem zaradi okužb zaprte do aprila," je ob tem menil predsednik vlade.

Kot je tudi poudaril, vlada nobene odločitve glede ukrepov za zajezitev širjenja epidemije ni sprejela brez stroke. Tudi načrt sproščanja je bil po njegovih besedah sprejet na podlagi vseh ocen svetovalne skupine in tudi na podlagi posvetovanj s kolegi po celi Evropi.

"Dokler ne pridemo v oranžno fazo sproščanja ukrepov, ste šole del nekega okolja, kjer je število okužb desetkrat večje v povprečju, kot je evropski semafor tveganja," je povedal predsednik vlade. V jesenskem valu mlajša populacija po besedah predsednika vlade tega virusa ne jemlje resno, ker so simptomi zanje blažji. "Drugi val imamo v zimi, konec januarja in začetek februarja bo vrh respiratornih obolenj, in to je okolje, ki še dodatno prispeva k širjenju virusa," je še povedal predsednik vlade in dodal, da se v tem trenutku veliko evropskih držav odloča za zaostrovanje ukrepov, ki ga niso načrtovali. "Od jutri dalje bo kar nekaj držav v Evropi, kjer so sprejeli ukrep, da se bo lahko iz stanovanja šlo zgolj do lekarne in v trgovino ter za eno uro na zrak. V prihodnjih tednih bo tako velik del Evrope imel ostrejšo omejitveno politiko, s tem da imajo boljšo epidemiološko sliko. Trend zadnjih par dni pri nas je skrb vzbujajoč in vlada mora to upoštevati," je še poudaril predsednik vlade Janez Janša.

V razpravi je tudi poudaril, da bo odgovornost za to, ali bo v teh epidemioloških razmerah kaj odprto, prevzela vlada, ki bo ukrepe sprejela na podlagi tega, kar pravi stroka, kajti "tako smo ravnali doslej in bomo tudi v prihodnje". "Stroka tudi predpiše varno ravnanje v šolah," je dejal premier in dodal, da imamo tri ravni odločanja: za splošno odločitev je odgovorna vlada, za kakovost preventivnih ukrepov je odgovorna stroka, ko gre za specifiko in upoštevanje tega, kar predpiše stroka, pa se začne odgovornost ravnateljev.

Na koncu je predsednik vlade spregovoril tudi o podpisu skupne izjave, ki je po njegovih besedah potrebna ne zaradi vlade, ampak zaradi delitve duha med starši. "Dileme glede odpiranja šol se dogajajo povsod, ne samo pri nas in ne le glede šol, ampak glede mnogih drugih stvari," je dejal predsednik vlade. Ocenil je še, da bi bila tovrstna skupna izjava dobra za to, da se delitev duhov uskladi z različnimi interesi in stališči staršev, da se tudi nekoliko zbliža in pomiri. "Ni nujno, da do takšne skupne izjave pridemo, bolj pomembno je, da razrešimo praktične dileme," je še dejal predsednik vlade, ki je tudi omenil možnost ponovnega srečanja deležnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah v prihodnjem tednu. "Skoraj zagotovo pa 11. januarja vstopa v šole še ne bo, v najboljšem primeru bo takrat začetek testiranja, pri čemer je treba vedeti, da se v istem dnevu ne da testirati vseh in hkrati tudi začeti šolanje," je še dejal Janez Janša in zbrane opozoril, da tudi države, ki imajo boljšo epidemiološko sliko, začetek šolanja prestavljajo na 18. januar 2021.