S spremembami in dopolnitvami Stanovanjskega zakona h krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj

V Sloveniji se trenutno soočamo z oteženim dostopom do primernih stanovanj ter velikim primanjkljajem javnih najemnih stanovanj. Spremembe Stanovanjskega zakona (SZ-1E) bodo pripomogle h krepitvi fonda javnih najemnih stanovanj. Temeljne novosti, ki bodo zaustavile krčenje števila javnih najemnih stanovanj in omogočile pridobivanje novih, so vzpostavitev javne najemniške službe, omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov, uskladitev višine neprofitne najemnine ter prilagoditev sistema subvencioniranja, ki bo zaščitil socialno ogrožena gospodinjstva.

 Bistvene spremembe in dopolnitve predloga zakona so:

• uskladitev neprofitne najemnine - uskladitev vrednosti točke iz obstoječe vrednosti 2,63 evra na novo vrednost 3,50 evra, postopno v triletnem obdobju;
• prilagoditev sistema subvencioniranja najemnine za zaščito socialno ranljivih ob uskladitvi neprofitne najemnine;
• izvajanje javnega najema stanovanj;
• obvezni ločeni fiduciarni računi za rezervni sklad vsake večstanovanjske stavbe posebej;
• znižanje potrebnih soglasij etažnih lastnikov za izboljšave in za gradbena dela, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje;
• skrajšanje odpovednih rokov najemne pogodbe;
• omogočeno višje zadolževanje stanovanjskih skladov;
• predkupna pravica Stanovanjskemu skladu Republike Slovenije pri prodaji zazidljivih občinskih zemljišč, namenjenih večstanovanjski gradnji;
• razširitev inšpekcijskih določb ter določitev izvršbe inšpekcijske odločbe s prisilitvijo z denarno kaznijo.

Predlagani Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona izhaja iz številnih ugotovitev, ocen, predlogov in mnenj, povezanih z izvajanjem določb obstoječega stanovanjskega zakona. Predlagane rešitve temeljijo na pobudah stroke in zainteresirane javnosti, podlago imajo v akcijskem načrtu Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, hkrati pa sledijo zavezam Koalicijske pogodbe o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije 2020 – 2022. V dosedanjem izvajanju stanovanjskega zakona, ki je bil sprejet leta 2003 ter spremenjen in dopolnjen v letih 2008, 2011, 2017 in 2019, so se sčasoma pokazale potrebe po nadgradnji in dopolnitvi obstoječih rešitev zakona, zlasti na področju upravljanja (soglasja, pooblastila upravnikov, upravljanje s skupnimi deli), najemnih razmerij (uskladitev neprofitne najemnine) in instrumentov stanovanjske politike (javni najem stanovanj, zadolževanje stanovanjskih skladov).

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1E), predloži ga Državnemu zboru Republike Slovenije v sprejetje po rednem zakonodajnem postopku.

Predlog Zakona o katastru nepremičnin nadomešča veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin

Vlada je določila besedilo predloga Zakona o katastru nepremičnin, pošlje ga v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. ZKN bo nadomestil veljavni Zakon o evidentiranju nepremičnin. Zakon o katastru nepremičnin (ZKN) bo kot temeljni sistemski predpis določil vzpostavitev, vodenje in vzdrževanje katastra nepremičnin, evidence državne meje, registra prostorskih enot in registra naslovov.

Vzporedno s pripravo ZKN poteka Program projektov eProstor, ki vključuje projekt »Informacijska prenova nepremičninskih evidenc«, katerega cilj je informacijska prenova nepremičninskih evidenc (zemljiškega katastra in katastra stavb, registra prostorskih enot, evidence državne meje). Ta bo zagotovila ustrezno informacijsko podporo poslovnim procesom za učinkovito in pravočasno evidentiranje podatkov o nepremičninah, za vzpostavitev učinkovitih in kontroliranih povezav z zemljiško knjigo ter povezovanje z drugimi zbirkami prostorskih podatkov. Naložbo Programa projektov eProstor sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Uvedba prenovljenih informacijskih rešitev je pogojena s sprejemom ZKN in obratno, ZKN bo mogoče uvesti in uporabljati šele z uvedbo prenovljenih informacijskih rešitev, to je po 30. 10. 2021. Z izgradnjo informacijske podpore bodo zagotovljeni pogoji za nadzorovan vnos sprememb in boljšo povezanost podatkov ter s tem posredno tudi za ustrezno kakovost podatkov v prihodnje.

Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 do 2020)

Vlada je za varstvo posebnih ohranitvenih območij, določenih z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) podaljšala uporabo podrobnih varstvenih ciljev in ukrepov za njihovo doseganje, določenih v Operativnem programu – Programu upravljanja območij Natura 2000 (2015–2020).

Program je bil sprejet za to obdobje, ki sovpada z obdobjem finančne perspektive Evropske unije (EU), ker je financiranje številnih ukrepov vezano na pravila, ki veljajo v eni finančni perspektivi EU. Z novo finančno perspektivo bi bil predvidoma sprejet nov program upravljanja. Zaradi zamika sprejema zakonodajnega okvirja za novo finančno perspektivo EU in pandemije Covid-19 se je zamaknila tudi priprava in sprejem novega programa upravljanja. Potrebno je poudariti tudi, da večina navedenih ukrepov še ni bila dokončno izvedenih in jih je potrebno še izvesti oziroma zaključiti, za kar je nujno, da se program upravljanja podaljša. Zato vlada s sklepom podaljšuje izvajanje obstoječega Programa upravljanja do sprejema novega. 

Koncesija za rabo vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež

Vlada je izdala odločbo, s katero se podeli koncesija za rabo vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež iz vrtine V-15/88 družbi Terme Čatež, d. d.

Vlada Republike Slovenije je 12. 11. 2020 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o koncesiji za rabo podzemne vode za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Čatež, d. d. iz vrtin K-1/69, V-3/69, V-16/97, V-17/97, V-1/63, V-4/63 in V-14/72, s katero je bila dodana nova vrtina V-15/88, spremenjene koordinate posameznih vrtin, ukinjeni dve vrtini in spremenjene količine. Zaradi nove vrtine V-15/88 je treba izdati Odločbo o izboru koncesionarja za rabo podzemne vode iz vrtine V-15/88, nato pa zaradi vseh sprememb uredbe skleniti še aneks št. 2, h koncesijski pogodbi 29. 1. 2016.

Uredba o vodnih povračilih

Vlada je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o vodnih povračilih. Uredba se izdaja z namenom zmanjšanja administrativnih bremen. Uredba o vodnih povračilih določa način določanja višine vodnega povračila, način obračunavanja, merila za znižanje vodnega povračila za rabo vode za oskrbo s pitno vodo, odmere in plačevanja vodnega povračila ter merila za znižanje in oprostitev plačevanja vodnega povračila. S predlagano spremembo Uredbe o vodnih povračilih se zasleduje cilj zmanjševanja administrativnih obvez zavezancev za plačilo vodnih povračil, upoštevaje tudi trenutno situacijo s COVID-19. S ciljem poenostavitve postopka za stranke in državni organ bi na podlagi teh sprememb, napoved vložiti le zavezanci za plačilo vodnega povračila, kjer osnovo za obračunavanje vodnega povračila iz 6. člena Uredbe o vodnih povračilih, predstavlja količina iz vodnih virov odvzete vode in naplavin, izražena v kubičnih metrih. Ostalim zavezancem napovedi ni treba oddati. Direkcija Republike Slovenije za vode v teh primerih izda odločbo po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz svojih evidenc o rabi vode, naplavin in vodnih zemljišč.