Uredba o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja za obdobje 2014 - 2020 v letu 2021

Vlada je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali (DŽ) iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014 - 2020 v letu 2021 in jo objavi v Uradnem listu.

Uredba je podlaga za nadaljevanje izvajanja ukrepa DŽ v letu 2021, ki se izvaja že od leta 2014. Opredeljuje vsebino in izvedbo ukrepa DŽ z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, operacij in nabora mogočih zahtev ter pogojev za njihovo izpolnjevanje v posamezni operaciji, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom zmanjšanja plačil ter izključitev, in tako naprej. V letu 2021 se ukrep DŽ izvaja v treh operacijah, in sicer za prašiče, govedo in drobnico. Začetek trajanja obveznosti za operacijo DŽ za prašiče je s 1. januarja 2021 premaknjen na 9. januar 2021, zaradi poznega sprejetja evropske tranzicijske uredbe, kar je onemogočilo sprejem te uredbe še v letu 2020.

Namen ukrepa DŽ je spodbujanje rejcev k zagotavljanju dobrega počutja prašičev, goveda in drobnice z dodeljevanjem podpore za izpolnjevanje obveznosti s področja dobrobiti živali, ki presegajo relevantne obvezne standarde in običajno rejsko prakso. V živinoreji se namreč povečujejo zahteve glede zagotavljanja živalim prilagojene reje. Zdravje in dobrobit živali sta pomembna tudi z vidika zdravja ljudi, saj gre za osnovna pogoja, ki vplivata na kakovost živil živalskega izvora. Zato je dobrobit živali v družbi vse bolj pomembno področje, saj so etično in odgovorno ravnanje z živalmi ter varnost in kakovost živil vse pomembnejši cilji, ki jih skuša doseči večina razvitih držav.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o shemah neposrednih plačil, ki jo  objavi v Uradnem listu.

Uredba določa sredstva in uporabo shem neposrednih plačil v letu 2021 in 2022 za izvajanje Uredbe 2220/2020/EU.

Zaradi ugotovitev revizije Evropske komisije glede upravljanja in nadzora shem pomoči na površino in ukrepov na površino, povezanih z Evropskim kmetijskim jamstvenim skladom (EKJS) in Evropskim kmetijskim skladom za razvoj podeželja (EKSRP) v zvezi s spreminjanjem nosilcev po oddaji zbirne vloge in samodejnim prenosom plačilnih pravic znotraj kmetije (sprememba nosilca kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev – RKG se šteje kot vloga za prenos plačilnih pravic), se z uveljavitvijo spremembe uredbe za leto 2021 ukinja samodejni prenos plačilnih pravic v primeru spremembe nosilstva kmetije med člani kmetije, kar pomeni, da je potrebno ob vsaki spremembi nosilca kmetijskega gospodarstva, tudi če gre za spremembo nosilstva kmetije med člani kmetije, izvesti prenos plačilnih pravic z oddajo Vloge za prenos plačilnih pravic. Za leto 2021 se pri izplačilih upoštevajo plačilne pravice, ki so prenešene do 28.februarja 2021.  Če plačilne pravice do 28. februarja 2021 niso prenesene na novega nosilca, novi nosilec v letu 2021 ni upravičen do shem neposrednih plačil, ki so vezana na aktivacijo plačilnih pravic - torej shemo osnovnega plačila (tako imenovane plačilne pravice), zeleno komponento, PONO in shemo za mladega kmeta. Tako je potrebno vse spremembe nosilstva kmetijskega gospodarstva, tudi v primeru spremembe nosilstva kmetije med člani kmetije urediti čimprej oziroma do 28. februarja 2021, da se na novega nosilca lahko pravočasno prenesejo tudi plačilne pravice.  

Uvaja se novo proizvodno vezano plačilo podpora za rejo drobnice. Za ukrep se bo namenilo do 1,4 % letne nacionalne zgornje meje iz Priloge II Uredbe 1307/2013/EU.

Pri proizvodno vezani podpori za zelenjavo se iz seznama upravičenih zelenjav črta repa. V skladu z enajstim, dvanajstim in trinajstim odstavkom 37. člena uredbe se izračuna povprečni hektarski pridelek ene vrste zelenjadnic in povprečni hektarski pridelek zelenjadnic skupaj v t/ha za leto 2021, ki se objavi kot priloga 4 te uredbe.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o sofinanciranju zavarovalnih premij za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje in ribištva, ki jo objavi v Uradnem listu.

Uredba določa namen, upravičence, pogoje in postopek za dodelitev pomoči za plačilo zavarovalnih premij za zavarovanje:

• primarne kmetijske proizvodnje, in sicer za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov pred nevarnostjo toče, požara, udara strele, pozebe, poplave in viharja,
• živali na kmetijskem gospodarstvu pred nevarnostjo pogina zaradi bolezni, zakola živali na kmetijskem gospodarstvu z veterinarsko napotnico ali usmrtitve živali zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni ter
• gojitve vodnih živali v ribogojnih objektih za primer pogina zaradi bolezni.

Do sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje primarne kmetijske proizvodnje so upravičena kmetijska gospodarstva, ki se v Republiki Sloveniji ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov.

Višina sofinanciranja zavarovalne premije za zavarovanje posevkov, nasadov in plodov znaša 50 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

Višina sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali znaša 30 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

S predlogom Uredbe se zvišuje višina sofinanciranja zavarovalne premije za posevke, nasade in plodove iz 50 na 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov. Prav tako se dviga višina sofinanciranja zavarovalnih premij za bolezni živali iz 30 na 55 odstotkov  obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

Uredba se dopolnjuje tudi s sofinanciranjem zavarovalnih premij za kritje materialne škode na sredstvih (konstrukcije in kritine rastlinjakov, konstrukcijah (žičnicah) hmeljišč ter konstrukcijah in mrežah proti toči v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih), ki nastanejo kot posledica toče, viharja, viharnega vetra in teže snega v višini 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije, vključno s pripadajočim davkom od prometa zavarovalnih poslov.

V primeru zavarovalnih premij za posevke, nasade in plodove se omogoči tudi sofinanciranje zavarovalnih premij za nevarnost viharnega vetra.

Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih

Vlada je izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepa odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih, ki jo objavi v Uradnem listu.

Glavne spremembe uredbe so:

a) črtan je presečni datum 18. junij 2011, tako se podpora lahko dodeli za odpravo zaraščanja na zemljišču, ki je v prostorskem načrtu lokalne skupnosti po namenski rabi prostora opredeljeno kot kmetijsko zemljišče in je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč vpisano kot 1410 zemljišče v zaraščanju, 1500   drevesa in grmičevje ali 2000   gozd, ne glede na to kdaj je do zaraščanja prišlo;

b) pri odpravljanju zaraščanja ni dovoljeno odstranjevati:

• mejic (mejica je vsaj deset metrov dolga in pri krošnji največ 20 metrov široka strnjena in samostojna linija lesne vegetacije vrst drevja oziroma grmičevja),
• dreves in grmičevja na priobalnih zemljiščih v skladu s 65. členom Zakona o vodah,
• skupin dreves in grmičevja, ki so manjše od 0,25 ha in predstavljajo otoke, obdane s kmetijskimi zemljišči, ki spadajo v skupine njive in vrtovi, trajni nasadi in trajni travniki;
• naravnih vrednot iz priloge 1 Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot;

c) višina podpore je zvišana na 5.000 evrov, in

d) kontrolo, da se zemljišče, kjer je bilo odpravljeno zaraščanje po uredbi, ponovno ne zaraste, opravlja kmetijska inšpekcija.

Na podlagi sprejete uredbe bo predvidoma v mesecu februarju 2021 objavljen javni razpis za ukrep odpravljanje zaraščanja na kmetijskih zemljiščih. Za leto 2021 je načrtovana poraba nepovratnih sredstev v višini 200.000 evrov.

Uredba o spremembi Uredbe o postopku in natančnejših pogojih za izbiro centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa, okuženega ali z insekti napadenega, ki je predmet upravne izvršbe odločbe o sanitarni sečnji, o določitvi minimalne cene gozdnih lesnih sortimentov ter podrobnejšem postopku prodaje gozdnih lesnih sortimentov

Vlada je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o postopku in natančnejših pogojih za izbiro centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa, okuženega ali z insekti napadenega, ki je predmet upravne izvršbe odločbe o sanitarni sečnji, o določitvi minimalne cene gozdnih lesnih sortimentov ter podrobnejšem postopku prodaje gozdnih lesnih sortimentov, ki jo objavi v Uradnem listu. S spremembo Uredbe se popravlja Priloga osnovne Uredbe. 

Na podlagi 4. člena Uredbe o postopku in natančnejših pogojih za izbiro centrov za zbiranje oziroma predelavo lesa, okuženega ali z insekti napadenega, ki je predmet upravne izvršbe odločbe o sanitarni sečnji, o določitvi minimalne cene gozdnih lesnih sortimentov ter podrobnejšem postopku prodaje gozdnih lesnih sortimentov Gozdarski inštitut Slovenije pripravi predlog minimalnih odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov za naslednje leto. Predlog minimalnih cen za leto 2021 je pripravljen na osnovi strokovne analize odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov v zasebnih in državnih gozdovih v Sloveniji za obdobje 2019–2020. Seznam izbranih gozdnih lesnih sortimentov, katerim je določen predlog minimalnih cen (v evrih/enoto), ostaja enak kot v letu 2018.

Seznam izbranih gozdnih lesnih sortimentov, katerim je določen predlog minimalnih cen (v evrih/enoto), ostaja enak kot v letu 2018. Na splošno se minimalne odkupne cene iglavcev (smreka, jelka, rdeči bor, črni bor), kakovostnih razredov B, C, D1 in D2 znižujejo, povečujejo pa se minimalne odkupne cene listavcev (bukev, graden, kostanj) kakovostnih razredov B, C, D.

Za uspešno sanacijo gozdov je najpomembneje zagotavljati pravočasen posek in odvoz neobeljenega okroglega lesa, naseljenega s podlubniki, iz gozda v predelavo na lesnopredelovalne obrate. Pri zagotavljanju učinkovitega varstva in sanacije gozdov je pomembno, da so tudi upravni postopki, ki jih v postopku izdaje odločb o poseku dreves in izvedbi drugih sanacijskih ukrepov vodi Zavod za gozdove Slovenije, v takih razmerah čim krajši.

Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije  zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma o ukrepih države pristanišča za  preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za  odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje

Vlada je sprejela Stališče Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za  odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje.

S tem sklepom se določi stališče, ki se v imenu Unije zastopa na zasedanjih pogodbenic Sporazuma o ukrepih države pristanišča za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje. Evropska Unija je članica omenjenega Sporazuma od leta 2011.

Stališče, ki naj se v imenu Unije zastopa na sestankih pogodbenic, se določa po dvostopenjskem pristopu in sicer se s Sklepom Sveta določijo glavna načela in usmeritve stališča Unije na večletni osnovi (tekoča zadeva), stališče pa se za vsak sestanek prilagodi z delovnimi dokumenti Komisije, o katerih razpravlja delovna skupina Sveta. Ukrepi, ki bodo sprejeti na teh zasedanjih, bodo za Unijo zavezujoči in bodo lahko odločilno vplivali na vsebino prava Unije.

Evropska unija je leta 2011 postala ena od prvih pogodbenic Sporazuma, katerega glavni cilj je preprečevati nezakoniti, neprijavljeni in neregulirani ribolov, odvračati od njega ter ga odpravljati, tako da se plovilom, ki izvajajo tak ribolov, preprečuje uporaba pristanišč in dajanje ulova na trg. Sporazum tako odvrača taka plovila od izvajanja dejavnosti, hkrati pa onemogoča, da bi bili ribiški proizvodi, pridobljeni z nezakonitim, neprijavljenim in nereguliranim ribolovom, dani na nacionalne in mednarodne trge. Določbe Sporazuma se uporabljajo za ribiška plovila, ki želijo vstopiti v pristanišče države, ki ni njihova država zastave.

Skladno z določilom Sporazuma bo na štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sklicano zasedanje pogodbenic, da bi pregledale in ocenile učinkovitost tega sporazuma pri doseganju njegovega cilja. Pogodbenice se nato po potrebi odločijo za nadaljnja zasedanja.

Republika Slovenija podpira predlog akta v luči zavedanja pomena preprečevanja nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, še zlasti iz vidika trajnostnega upravljanja z naravnimi viri.

Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju članov Sveta za kmetijstvo in podeželje

Vlada je sprejela Sklep o spremembi Sklepa o imenovanju članov Sveta za kmetijstvo in podeželje z dne 31. 7. 2019, spremenjenega s Sklepom z dne 20. 8. 2020, in sicer:

V Svetu za kmetijstvo in podeželje se z mesta člana razreši Cvetko Zupančič in namesto njega kot predstavnika Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije imenuje Romana Žvegliča.

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra, pristojnega za kmetijstvo. Naloge Sveta so oblikovanje mnenj o pomembnejših odločitvah na področju kmetijstva in podeželja, zlasti:

- o predlogu nacionalnega programa;

- o oceni izvajanja nacionalnega programa;

- o predlaganih pomembnejših predpisih na področju kmetijstva in podeželja;

- o predlaganih mednarodnih sporazumih s področja kmetijstva in podeželja;

- o drugih pomembnejših odločitvah za področje kmetijstva in podeželja.