Opozoril je, da je slovenska vlada edina vlada, ki je omejena z odločitvijo ustavnega sodišča, da tedensko sprejema ukrepe oz. odloke in jih preverja. Prav tako je bilo po njegovih besedah v zadnjem mesecu zelo veliko nezadovoljstva, ker se je režim navidezno spreminjal. V bistvu se ni spreminjal, ker se je večina odlokov dejansko podaljševala. "Nekatere sprostitve, ki so bile za praznični čas dogovorjene tudi v evropskem okviru, so šle izven načrta sproščanja, ki ga je vlada sprejela 3. decembra. Epidemiološka situacija se je v Sloveniji in drugih evropskih državah v tem času spreminjala in zato je vlada včeraj načrt sproščanja ukrepov oz. načrt reagiranja v času epidemije v letu 2021 deloma prilagodila in ga tudi dopolnila bolj natančno z merili sproščanja ukrepov po regijah," je dejal premier Janez Janša.

Nadaljeval je, da "smo po dolgih razpravah ugotovili, da je edina možna niša sproščanja, ki si ga vsi v državi želimo, in čim bolj normalnega življenja v času epidemije reagiranje v regijskem okviru od trenutka naprej, ko bomo država kot celota dosegli določene kriterije, markerje, ki bodo omogočili, da nekatere stvari sprostimo v  tistih regijah, ki so epidemiološko najboljše."

"Glede na stanje, ki je v Sloveniji in je glede na epidemiološko situacijo resno, in glede na povečevanje števila okužb po prazničnih druženjih, ki je bilo pričakovano, najprej potrebujemo čas, da se situacija stabilizira, da krivuljo obrnemo navzdol. Trenutne napovedi niso najbolj optimistične, zato se je vlada odločila, da stanje omejitvenih ukrepov, brez izjem, ki so deloma veljale v času praznikov, ostane nespremenjeno vsaj do 18. januarja."

"Enaki ostajajo nacionalni markerji za celotno državo od črne do zelene, ki so povzete po shemah, ki jih uporablja večina evropskih držav. Deloma so spremenjeni ukrepi, ki sodijo v posamično kategorijo oz. so ukrepi odvisni od specifične situacije v posamezni regiji," je dejal premier Janez Janša in poudaril, da ni dovolj, da posamezna regija doseže stanje, ki je zamejeno s številom okužb v zadnjih sedmih dneh in številom kapacitet zdravstvenega sistema, to je s številom hospitaliziranih, "ampak da lahko preidemo na regijski pristop, je potrebno doseči nacionalno merilo."

"Regijski pristop bomo skušali uporabljati od takrat naprej, ko bo celotna država po obeh kriterijih, torej po številu okužb v zadnjih sedmih dneh in po številu zasedenih bolniških postelj z bolniki s covidom-19 v slovenskem zdravstvenem sistemu na nacionalni ravni padlo pod 1350 povprečnega števila okužb v zadnjih sedmih dneh in pod 1200 zasedenih postelj oz. hospitaliziranih," je dejal predsednik vlade.

Nadaljeval je, da če bomo obdržali vsaj stabilno stanje v prihodnjih sedmih dneh, bodo vsaj nekatere slovenske regije z 18. januarjem, ko bomo prvič začeli uporabljati ta pristop, dosegle stanje, ko se bodo lahko sprostitveni ukrepi začeli uveljavljati. "Računamo, da bomo na nacionalnem merilu dosegli to mejo takrat," je dejal premier.

Poudaril je še, da načrt ni nekaj, kar se uveljavlja, ampak omogoča lažje razumevanje pristopa. "Trendi v regijah so za zdaj žal takšni, da stanje poslabšujejo in ga ne popravljajo," je poudaril predsednik vlade in dodal, da razlike med regijami zahtevajo selektiven pristop tako pri sproščanju kot tudi pri cepljenju.

V zvezi z načrtom cepljenja proti covidu-19 je premier napovedal, "da bo naslednja pošiljka 16.500 odmerkov Pfizerjevega cepiva v Sloveniji naslednji teden in to bo tudi prvi teden, ko bodo zdravstveni domovi dobili del tega cepiva s prioriteto najbolj ogroženih regij za cepljenje najbolj ogroženega prebivalstva izven domov za ostarele, predvsem najstarejših kategorij, ki so najbolj ogrožene zaradi smrtnosti."

Podpredsednik vlade Zdravko Počivalšek je poudaril, da so razsežnosti epidemije še vedno tako na področju gospodarstva kot tudi zdravstva. Vendar pa se je Slovenija z njimi spoprijela, kot je najbolje znala, predvsem s hitrimi in učinkovitimi rešitvami.

Vlada je sprejela številne, več milijard evrov vredne interventne ukrepe, s katerimi je pomagala ohraniti številna podjetja in delovna mesta.

Poudaril je tudi, da so člani vlade na včerajšnji seji opravili strokovno, konstruktivno in plodno razpravo za uspešnejše obvladovanje epidemije. Podaljšali so odloke ter sprejeli nekatere odločitve, s katerimi so še bolj jasno začrtali pot za obvladovanje in zajezitev epidemije.

Na podlagi ocene Strokovne skupine za zajezitev in obvladovanje epidemije covid-19 so med drugim sprejeli tudi nov semaforiziran načrt sproščanja ukrepov, je povedal Počivalšek. To pomeni, da bo vlada v trenutku, ko bo ugotovila, da so doseženi kriteriji za prehod v naslednjo epidemiološko fazo, sprejela ukrepe, ki bodo začeli veljati že naslednji dan.

"S semaforizirano strukturo želimo vrniti večjo predvidljivost glede zapiranja in odpiranja dejavnosti," je dodal podpredsednik vlade Počivalšek.

Povedal je še, da na ministrstvu ves čas prejemajo različne želje, pričakovanja in pobude tako gospodarskih zbornic in ključnih deležnikov kot tudi klice na pomoč od državljanov. Skušajo prisluhniti vsem ter si prizadevajo najti odgovor in rešitev za vsakogar – od samozaposlenih do mikro, malih, srednjih in velikih podjetij.

"Pri oblikovanju rešitev v prvi vrsti sledimo ocenam in stališčem zdravstvene stroke ter aktualni epidemiološki sliki v državi," je poudaril ter zaključil, da je osnovni cilj ministrstva v najkrajšem možnem času in enkrat za vselej odpraviti omejitvene ukrepe ter sprostiti izvajanje dejavnosti v vseh panogah.

Podpredsednik vlade Matej Tonin je poudaril, da si vlada želi povečati predvidljivost in odpornost, sprejeti načrt sproščanja pa prispeva prav k temu. Ljudje bodo tako vedeli, kaj sledi v posamezni fazi. Poudaril je, da odpornost lahko gradimo na več načinov, najprej z upoštevanjem predpisanih ukrepov, pa tudi s tem, da se v čim večjem številu cepimo.