Razpravljali so o sistemskih zakonih, ki se nanašajo na privatizacijo, denacionalizacijo in zadruge. Sklicatelj posveta v Poljčah in njegov predsedujoči dr. Franc Zagožen je v nedeljo potrdil, da je bila sobotna razprava predvsem namenjena vprašanjem o osamosvajanju Slovenije in nastajanju nove slovenske ustave.

Ob koncu posveta je bila v nedeljo sklicana tiskovna konferenca, na kateri so bili predstavljeni sprejeti sklepi dvodnevnega srečanja. Udeleženci srečanja so sprejeli sklep, da se podpre vladni predlog za spremembo slovenske ustave, iz katere se črtajo vsi členi, povezani s federacijo in njenimi pristojnostmi. Predlagali so tudi, da se s slovenske zastave in iz grba umakne zvezda. Prav tako so Demosovi poslanci predlagali 23. december za državni praznik Republike Slovenije. Med drugim so v Poljčah podprli vladno varnostno politiko in obrambno strategijo ter izrazili mnenje, da bi bilo treba za učinkovitejše delo skupščine čim prej sprejeti nov poslovnik ter z združevanjem pristojnosti zmanjšati število delovnih teles skupščine.

Slovenska vlada na nedeljski izredni seji: Napad na Litvo ne more pripomoči k pozitivnim procesom evropske varnosti in sodelovanja

V noči s sobote 12. januarja 1991 na nedeljo so sovjetske vojaške enote v glavnem mestu Litve nasilno zavzele poslopja radia in televizije. V vilniuški krvavi nedelji je ob vdoru sovjetskih tankov umrlo 14 protestnikov, okoli 600 protestov je bilo ranjenih. Na tragični dogodek v Vilni se je odzval Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije. Sklicana je bila nedeljska izredna seja, na kateri so sovjetski vojaški poseg obsodili ter litovski demokratično izvoljeni vladi in litovskemu ljudstvu izrazili popolno solidarnost. V sporočilu za javnost so še zapisali, da vojaški napad na Litvo spodkopava upanje v demokratično preobrazbo Sovjetske zveze in ne more pripomoči k pozitivnim procesom evropske varnosti in sodelovanja. 

Na dogajanje v Litvi se je odzval tudi Demosov poslanski klub. V izjavi so zapisali: »Najodločneje obsojamo uporaba nasilja proti samoodločbi prebivalcev Litve in predvsem proti demokratično izvoljenim organom Republike Litve. Uporaba oboroženih sil Sovjetske zveze na območju Republike Litve je nedopustna in groba prekinitev demokratičnega procesa v tej državi.«

Ob drugi obletnici ustanovitve SDZ

Po končanem dvodnevnem zasedanju Demosovega poslanskega kluba je bila sklicana tiskovna konferenca ob drugi obletnici ustanovitve Slovenske demokratične zveze. »To je bila prva politična opozicijska stranka v Sloveniji, ki je spodbudila razvoj vrste drugih strank pri nas in celo na Hrvaškem,« je na novinarski konferenci povedal dr. Dimitrij Rupel. Med drugim je takratni zunanji minister tudi povedal, da si je SDZ prizadevala za dosego političnega pluralizma in da je  SDZ stranka, ki je jasno politično profilirana. Rupel je še dejal, da je SDZ porok, da v Sloveniji ne bo prišlo do državne ureditve avtoritarnega komunizma boljševiškega tipa in ne do ureditve, ki bi pomenila vrnitev predvojnega klerikalizma.

Avtor: Andraž Koželnik