Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi in nalogah Urada Vlade Republike Slovenije za demografijo

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Odlok o spremembi Odloka o ustanovitvi in nalogah Urada Vlade RS za demografijo. 
Vlada je oktobra 2020 z odlokom ustanovila Urad Vlade Republike Slovenije za demografijo. S spremembo odloka se dan začetka uporabe odloka odmika za tri mesece, in sicer na 15. april 2021.

Vir: Generalni sekretariat vlade 

Odgovor na poizvedbo Zagovornika načela enakosti  glede odloka o omejitvi gibanja v času epidemije COVID-19 – aplikacija #OstaniZdrav

Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor na poizvedbo Zagovornika načela enakosti v postopku izvedbe ocene diskriminatornosti odloka o omejitvi gibanja v času epidemije COVID-19 – aplikacija #OstaniZdrav in ga pošlje Zagovorniku načela enakosti.

Vlada je v Odloku o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ob 13 obstoječih izjemah določila še dodatno izjemo, da se med občinami v epidemiološko manj slabih statističnih regijah lahko brez izjave gibajo tudi osebe z naloženo in aktivirano prostovoljno mobilno aplikacijo #OstaniZdrav. Ker epidemiološka služba ob trenutnem stanju ne zmore slediti vsem stikom okuženih oseb, so z epidemiološkega stališča osebe, ki uporabljajo aplikacijo, manj rizične, saj aplikacija vsaj delno nadomešča človeško obveščanje o stikih z okuženo osebo. Vlada meni, da takšna določba ni neustavna, ni diskriminatorna in tudi ne pomeni obveznosti uporabe aplikacije. Vsaka oseba lahko še vedno uveljavlja katerokoli od 13 izjem, pri čemer lahko za namen teh izjem prehaja ne samo med občinami, temveč tudi med statističnimi regijami.

Po mnenju vlade omejitev gibanja med občinami še zdaleč ne pomeni posega, ki bi iz omejitve svobode gibanja prerasel v omejitev posameznikove svobode. Posamezniki se lahko v svoji občini prosto gibljejo tudi na javnih mestih in površinah v okviru omejitev iz odloka, v številnih primerih pa celo zunaj svoje občine. Prav tako vlada poudarja, da enake in tudi še mnogo bolj restriktivne ukrepe izvaja večina evropskih držav.

Res je sicer, da starejša populacija oziroma osebe, ki nimajo pametnih telefonov ali aplikacije ne želijo uporabljati, ne morejo uveljavljati te izjeme, vendar tudi za druge izjeme velja, da jih ne morejo uveljavljati vsi: izjeme iz 1. točke ne morejo uveljavljati osebe, ki niso zaposlene, izjeme iz 4. točke ne morejo uveljavljati osebe, ki nimajo otrok ali družinskih članov, izjeme iz 12. točke ne morejo uveljavljati osebe, ki imajo trgovine in storitve neposredno v bližini prebivališča, izjeme 10. točke pa ne morejo uveljavljati osebe, ki zunaj občine prebivališča nimajo zasebnega objekta ali zemljišča.

Vlada poudarja, da so ukrepi sprejeti v skladu z najnovejšimi dognanji epidemiološke in infekcijske stroke, usmerjeni pa so v prepoved in omejevanje medsebojnih  stikov med prebivalstvom. Ti ukrepi so po mnenju zdravstvene stroke edino učinkovito sredstvo za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.

Jasno je torej, da pri izjemi, ki velja za uporabnike aplikacij, ne gre za diskriminacijo, ampak zgolj za dodatno izjemo pri omejitvi gibanja med občinami.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve 

Vlada je sprejela mnenje o ustavnosti Zakona o socialnem varstvu in Zakona o duševnem zdravju 

Vrhovno sodišče je vložilo zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o socialnem varstvu  in Zakona o duševnem zdravju. V zahtevi navaja, da ni ustrezne sistemske rešitve za nameščanje otrok in mladoletnikov s hudimi duševnimi motnjami. 

Vlada Republike Slovenije na navedeno zahtevo za oceno ustavnosti podaja naslednje mnenje:

Institucionalno varstvo je ena izmed socialnovarstvenih storitev, opredeljenih v 11. členu Zakona o socialnem varstvu (ZSV), ki so namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav. Izvajajo se po merilih in standardih, ki jih predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Nadalje ZSV v 16. členu opredeljuje institucionalno varstvo, ki obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo. Posebna skrb je namenjena otrokom in mladoletnikom, in sicer ZSV v tretjem odstavku navedenega člena določa, da institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, pomoči v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo, obsega še usposabljanje po posebnem zakonu, oskrbo in vodenje. 

Za opravljanje socialnovarstvene storitve institucionalno varstvo v okviru zavodske oblike, ZSV predvideva, za posamezno skupino ranljivih oseb različne socialnovarstvene zavode. Socialnovarstveno storitev institucionalno varstvo iz prvega odstavka 16. člena ZSV v skladu s 50. členom ZSV opravljajo domovi za starejše, za odrasle duševno in telesno prizadete osebe v skladu z 51. členom ZSV posebni socialnovarstveni zavodi in v skladu z drugim odstavkom 52. člena ZSV lahko tudi varstveno delovni centri. Institucionalno varstvo otrok in mladoletnikov z zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju po tretjem odstavku 16. člena pa v skladu s 54. členom ZSV opravljajo socialnovarstveni zavodi za usposabljanje.

Za sprejem osebe v socialnovarstveni zavod je potrebno, da oseba izpolnjuje formalne pogoje, ki so določeni s predpisi s področja socialnega varstva in so pojasnjeni v nadaljevanju.  V skladu z naslovom a 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev  institucionalno varstvo obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo v skladu s tem pravilnikom in zdravstveno varstvo po predpisih s področja zdravstvenega varstva.

Na podlagi naslova b, v zvezi z naslovom č 8. člena Pravilnika, so upravičenci do storitev institucionalnega varstva, ki jih izvajajo zavodi za usposabljanje, otroci, mladostniki in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja: otroci, mladostniki in odrasle osebe z zmerno motnjo v duševnem razvoju; otroci, mladostniki in odrasle osebe s težjo motnjo v duševnem razvoju; otroci, mladostniki in odrasle osebe s težko motnjo v duševnem razvoju otroci, mladostniki in odrasle osebe z več motnjami (otroci, mladostniki in odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju ter s hudimi motnjami vedenja in osebnosti, gibalnimi in senzornimi oviranostmi in poškodbami glave).

Pravilnik tudi podrobneje določa, da za otroke, mladostnike in odrasle osebe do 26. leta starosti, ki so usmerjeni v posebni program vzgoje in izobraževanja, obsega institucionalno varstvo tudi usposabljanje, ki se izvaja po predpisih za področje šolstva. Vključuje organiziranje in izvajanje posebnega vzgojno-izobraževalnega programa, nalog knjižnice, informacijske in druge naloge. 

Tako se v skladu z drugim odstavkom 52. člena Ustave Republike Slovenije otrokom z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadetim osebam zagotavlja pravica do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi. 

Posebni socialno varstveni zavod za odrasle na podlagi 51. člena ZSV opravlja posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe po prvem odstavku 16. člena ZSV. Tudi Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva se nanaša na institucionalno varstvo odraslih v obliki dnevnega ali celodnevnega institucionalnega varstva, ki ga na področju socialnega varstva v skladu s predpisanimi standardi in normativi izvajajo izvajalci v okviru mreže javne službe, in določa pogoje za sprejem, premestitev in odpust uporabnikov. Ob tem je iz točke c naslova b 8. člena Pravilnika v zvezi s tretjim odstavkom naslova č 8. člena Pravilnika razvidno, da so odraslim osebam z motnjami v duševnem razvoju,  težavami v duševnem zdravju, senzornimi motnjami, motnjami v gibanju in napredovalo kronično oziroma neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja namenjeni posebni socialno varstveni zavodi.

Kot že pojasnjeno, institucionalno varstvo obsega osnovno oskrbo in socialno oskrbo. Posebni socialno varstveni zavodi za odrasle osebe,  odrasle duševno in telesno prizadete osebe po prvem odstavku 16. člena ZSV upravičencem zagotavljajo tudi posebne oblike varstva, ki so namenjene ohranjanju in razvoju samostojnosti, razvoju socialnih odnosov, delovnih okupacij, korekciji in terapiji motenj, aktivnemu preživljanju prostega časa ter reševanju osebnih in socialnih stisk.  

Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Informacija prenosu direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU

Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z informacijo o prenosu direktiv v pravni red Republike Slovenije in odprtih postopkih ugotavljanja kršitev prava EU.

Informacija v prvem delu vsebuje stanje prenosa direktiv, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in direktiv, katerih rok za prenos poteče najpozneje 31. decembra 2021. Skupno gre za 65 direktiv, pri čemer je 22 direktiv takih, katerih rok za prenos je že potekel, vsi predpisi za njihov prenos pa še niso sprejeti oziroma notificirani, in 43 takih, katerih rok za prenos poteče najpozneje 31. decembra 2021. 

V drugem delu informacije so vsebovani postopki ugotavljanja kršitev prava EU (predsodni in sodni postopki), ki jih je Evropska komisija sprožila zoper Republiko Slovenijo bodisi zaradi nepravočasnega prenosa direktiv v pravni red Republike Slovenije oziroma zaradi nenotifikacije nacionalnih predpisov, bodisi iz razlogov neizpolnjevanja ali neustreznega izpolnjevanja drugih obveznosti, ki izhajajo iz pravnega reda EU, in še niso zaključeni. Na dan 14. decembra 2020 je odprtih 64 postopkov, od katerih se 33 postopkov nanaša na nepravočasen prenos direktiv v pravni red RS oziroma nenotifikacijo nacionalnih predpisov za prenos ter 31 na nepravilno implementacijo direktiv in druge kršitve prava EU. Od navedenih odprtih postopkov jih je sedem že predmet postopkov pred Sodiščem Evropske unije. 

Vir: Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo 

Ostali predlogi administrativnih zadev in imenovanj

Imenovanje članov Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o imenovanju novih članov Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja za mandatno obdobje štirih let.

Za predsednico Sveta Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja je na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport imenovana prof. dr. Simona Kustec. Za člane in članice pa so imenovani:

• dr. Jure Gašparič, na predlog Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport;
• Mitja Iršič, na predlog Ministrstva za kulturo;
• Cveto Uršič, na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake   možnosti in njegova namestnica Mojca Pršina, na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in  enake možnosti;
• Mirjana Nikolovska, na predlog Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
• Mojca Gobec, na predlog Ministrstva za zdravje in njena namestnica Mirjana Ranzinger, na predlog Ministrstva za zdravje;
• mag. Kristina Šteblaj, na predlog Ministrstva za finance;
• mag. Brigita Rajšter Vranović, na predlog Ministrstva za okolje in prostor;
• Maruša Baus, na predlog Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo;
• mag. Bojan Žlender, na predlog Ministrstva za infrastrukturo;
• mag. Dolores Kores, na predlog Urada Republike Slovenije za mladino;
• Aleksander Milićević, na predlog Študentskega sveta Univerze v Ljubljani;
• Teja Štrukelj, na predlog Študentskega sveta Univerze v Mariboru; 
• Taja Pajmon Rak, na predlog Študentskega sveta Univerze na Primorskem;
• Urban Makorič, na predlog Študentskega sveta Univerze v Novi Gorici;
• Klemen Peran, na predlog Študentske organizacije Slovenije;
• Mubina Vrtagić, na predlog Študentske organizacije Slovenije;
• Dejan Glazer, na predlog Študentske organizacije Slovenije;
• Jure Ciglar, na predlog Študentske organizacije Slovenije;
• Miha Zupančič, na predlog Študentske organizacije Slovenije.

Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

Ustanovitev delovne skupine o sodelovanju v Jadranskem morju

Vlada je sprejela sklep o ustanovitvi delovne skupine za tristranske pogovore z Republiko Hrvaško in Italijansko republiko o sodelovanju na območju severnega Jadranskega morja.

Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije dr. Anže Logar se je 19. decembra 2020 v Trstu udeležil srečanja z ministroma za zunanje zadeve Republike Hrvaške dr. Gordanom Grlićem Radmanom in Italijanske republike Luigijem Di Maiem. 

Ministri so se na srečanju dogovorili za okrepljeno sodelovanje na politični in strokovni ravni in v ta namen ustanovili delovno skupino o sodelovanju v Jadranskem morju. Delovna skupina bo odgovorna za pripravo strokovnih podlag za sodelovanje pri krepitvi tristranskega sodelovanja v severnem Jadranskem morju, in sicer na področju gospodarskega razvoja, povezljivosti, modrega gospodarstva in celovite zaščite Jadranskega morja.

Medresorsko delovno skupino bo vodilo Ministrstvo za zunanje zadeve, sodelovali pa bodo še predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za infrastrukturo, Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za obrambo.

Prvi delovni sestanek bo gostila Italija v drugi polovici januarja 2021. Namen srečanja je konkretizirati področja sodelovanja in pripraviti predloge za srečanje na ministrski ravni, ki je predvideno v prvem četrtletju leta 2021. 

Vir: Ministrstvo za zunanje zadeve 

Vlada imenovala Jelka Kacina za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade 

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala odločbo, s katero se z 18. januarjem 2021 Jelko Kacin imenuje za državnega sekretarja v Kabinetu predsednika vlade. 

Zakon o Vladi Republike Slovenije v prvem odstavku 24. člena določa, da vlada lahko na predlog predsednika vlade ali ministra brez resorja imenuje državno sekretarko ali državnega sekretarja, ki pomaga predsedniku vlade ali ministru brez resorja pri opravljanju njegove funkcije v okviru danih pooblastil. 

Jelko Kacin bo kot državni sekretar usklajeval logistični del akcije množičnega cepljenja zoper COVID-19 v organizaciji Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter skrbel za ažurno izmenjavo informacij in podatkov v povezavi s cepljenjem med pristojnimi institucijami Vlade Republike Slovenije in institucijami Evropske unije. Tehnične možnosti za delo državnega sekretarja bo zagotovilo vodstvo Nacionalnega inštituta za javno zdravje. 

Vir: Kabinet predsednika vlade 

Sprememba sklepa o imenovanju Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji sprejela Spremembo Sklepa o imenovanju Koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve. S predlaganim sklepom se na predlog Kabineta predsednika Vlade Republike Slovenije v Koordinacijskem odboru za državne proslave in prireditve razreši Nika Dolinar Divjak in se namesto nje za članico imenuje Andreja Valič Zver.

Vir: Generalni sekretariat vlade