15. 1. 1991: Ugovor vesti in Milan Balažic (SDP): »Pustimo času čas«
Janez Janša, republiški sekretar za ljudsko obrambo, je članu komisije Milanu Aksentijeviću vzporedno navedeni obravnavi na seji predstavil informacijo, da Slovenija in Hrvaška ne sodelujeta več pri nabavah in moderniziranju vojaške opreme zvezne armade.
»Oblikovanje leve alternative Demosu«
Sestali sta se delegaciji Socialistične stranke Slovenije (SSS) in Stranke demokratične prenove (SDP), ki sta ju vodila predsednika Viktor Žakelj in Ciril Ribičič. Udeleženci srečanja so se pogovorili o krepitvi medsebojnih stikov, boljšem dolgoročnem in splošnem sodelovanju v skupščini.
Stranki sta se zavzemali za skupni vstop v Socialistično internacionalo, kar naj bi dosegli z vzajemnim prizadevanjem. Glede ustave sta se vodstvi dogovorili za zahtevo, da naj bo najvišji zakonodajni akt sprejet do začetka parlamentarnih počitnic, v njej pa naj bo opredeljena socialna zaščita na ravni Evropske socialne listine. Glede sprememb v vladi sta imeli stranki različno mnenje: socialisti so ponavljali zahteve po rekonstrukciji, prenovitelji pa so menili, da je vlada Demosova in je zamenjava ministrov odgovornost koalicije.
Stranki sta po koncu sestanka organizirali novinarsko konferenco, na kateri je bil zanimiv odgovor Milana Balažica iz SDP na vprašanje glede oblikovanja leve alternative Demosu, ki se je glasil: »Pustimo času čas.«
Predsedstvo in vlada vsaksebi
Namestnik glavnega in odgovornega urednika Dela Danilo Slivnik je v uvodniku izdaje časnika opisal, kako sta izjavi vlade in predsedstva o razmerah v Zalivu po vsebini povsem različni, in izrazil zavedanje, da sta namenjeni tudi dvema različnima strankarskima blokoma. Iz takratne izjave predsedstva je bilo razvidno, da je naknadno popravljala vladni sklep, kar je bil po avtorjevem mnenju dokaz, da sta instituciji v marsičem delovali vsaka zase.
Franco Juri (LDS) je v odprtem pismu javnosti »Slovenija, vojna in mir« kritiziral vladni sklep o pomoči Republike Slovenije »protiinvazijski koaliciji«, ki je izvajala resolucijo OZN v Zalivu, s pošiljanjem reševalnih in zdravstvenih ekip. Avtor je trdil, da se Slovenija vključuje v mednarodni vojaški spopad, in kritiziral besedilo sklepa, ker ne vsebuje poudarka o spodbudi h mirnemu reševanju krize, kar je dokaz vpliva »jastrebov« vladne koalicije.
Pohvalil je javno izjavo predsedstva, ki je popravilo vladni sklep. Juri je opozoril tudi na neustavnost vladnega sklepa, saj bi zanj vlada morala imeti podlago v stališču skupščine, ki pa je prezrla pobudo njegovega brata Aurelija (SDP), ki je imel tak osnutek resolucije pripravljen.
Avtor je pismo zaključil z opozorilom ministrom, naj se amatersko ne ukvarjajo z vojaškimi igrami in stalnim improviziranjem zunanje politike. Vladi je svetoval, naj pristojne republiške sekretarje ustrezno usposobi za njihovo delo.
Avtor: Jani Drnovšek
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah