Predsednik vlade Lojze Peterle je zaskrbljeno javnost pomiril in dan pred iztekom desetdnevnega roka zatrdil, da ukaz ne zadeva Slovenije in slovenske Teritorialne obrambe. Potrdil je tudi, da oddajanja orožja ne bo. Podobno zagotovilo je dal takratni poveljnik republiškega štaba TO Janez Slapar in ob tem dejal, da je orožje in strelivo shranjeno zunaj enot JLA.

Stranka Zelenih je na maratonski seji potrdila nadaljnje sodelovanje v koaliciji DEMOS

V soboto, 19. januarja 1991, je potekala maratonska seja predsedstva stranke Zelenih. Po končani deveturni seji je predsedstvo Zelenih sprejelo odstop predsednika Bojana Brumna in za novega-starega predsednika imenovalo dr. Dušana Pluta. Zeleni so med drugim tudi potrdili nadaljnje sodelovanje v koaliciji Demos in obravnavali nekatera ekološka vprašanja pri nas. Bojan Brumen je odstopil po pol leta vodenja stranke Zelenih. Kot je povedal, so ga k odstopu vodile predvsem zdravstvene težave. Kot manj pomemben razlog pa je Brumen navedel tudi dejstvo, da so se njegova osebna stališča razlikovala od stališč izvršnega odbora Zelenih. Na tajnem glasovanju je veliko večino glasov dobil nekdanji predsednik Zelenih dr. Dušan Plut. Ta je med drugim povedal, da bi bil izstop iz koalicije neodgovorno dejanje, ki bi sprožilo politično krizo.

Takratni minister za varstvo okolja Miha Jazbinšek je bil prepričan, da ima koalicija DEMOS veliko večji posluh za ekološka vprašanja kakor stare oblasti. Jazbinšku se je zdelo pomembno, da Zeleni nadaljuje svojo politično pot kot del koalicije Demos. Na drugi strani pa je bil vodja poslanskega kluba Zelenih v slovenski skupščini dr. Božidar Voljč do Demosa nekoliko kritičen. Dejal je, da kljub nekaterim dogovorom znotraj Demosovega poslanskega kluba pri glasovanjih v skupščini nastajajo razhajanja, kar pomeni, da Demos nima vnaprejšnje večine. Opozoril je tudi, da Demos podpre Zelene zgolj takrat, ko jih potrebuje ali mu to koristi.

Na sobotni seji je predsedstvo Zelenih obravnavalo tudi številna ekološka vprašanja. Opozarjali so na močno onesnažen zrak na industrijskih območjih ter zahtevali takojšnje zaprtje elektrolize A v TGA Kidričevo in prepoved proizvodnje glinice. Zahtevali so tudi, da morajo veliki porabniki električne energije plačati račune za porabljeno energijo in poravnati dolgove.

Žrtve jugoboljševizma so zahtevale odpravo krivic, ki jim jih je povzročil jugoslovanski sistem

V Ljubljani so se zbrali člani združenja slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma. Združenje je po poročanju časnika Delo vodil Radovan Hrast, eden izmed prvih zapornikov iz Slovenije na Golem otoku. Člani tega združenja so bili ljudje, ki jim je jugoslovanski režim od 5. maja 1945 do aprila 1990 povzročil krivice, žrtve in škodo zaradi političnih in ideoloških razlogov. Na sobotnem zboru so spregovorili o številnih storjenih krivic in preživetem gorju ter trpljenju. Omenili so neutemeljene kazenske pregone in policijsko-vojaška mučenja. Spregovorili so tudi o pregonih v jugoslovanska taborišča in izgnanstvu ter neopravičenem odvzemu premoženja in državljanstva. Kot perečo temo so opozorili na dejstvo, da je bilo v času jugoslovanskega režima sodno in izvensodno pobitih mnogo nedolžnih ljudi, kar je pustilo hude in trajne socialne, moralne in državljanske posledice tudi za njihove svojce.

Po končanem srečanju so člani združenja sprejeli naslednje sporočilo: »Združenje slovenskih jetnikov in preganjancev jugoboljševizma poziva slovensko predsedstvo, skupščino in izvršilni svet, pristojne organe in predstavnike demokratične izvoljene nove oblasti in pravne naslednice države povzročiteljice krivic, naj uredijo zakonske podlage, s katerimi bo država Slovenija popravila krivice in posledice teh krivic, ki so bile storjene iz političnih in ideoloških razlogov v obdobju med 9. 5. 1945 in aprilom 1990.«

Avtor: Andraž Koželnik