"Podatki, ki jih imamo danes glede cepljenja zoper COVID-19 so boljši kot so bili v preteklem tednu, od takrat je Evropska zdravstvena agencija dokončno odobrila šesti odmerek cepiva Biontech Pfizer, pri čemer gre za cepivo, ki je bilo prvo odobreno in ki ga je Evropa in hkrati z njo Slovenija tudi največ naročila," je uvodoma dejal predsednik vlade in dodal, da je to povečalo v grobem za 20% število odmerkov, ki bodo na razpolago. "Poleg tega smo v okviru Evropske komisije v preteklem tednu odprli še eno naročilo v visokih količinah. Slovenija je zagotovila v vsakem primeru odstotek, ki nam pripada, se pravi 0.47% od skupnega naročila, toliko, kolikor nas je prebivalcev v EU, konkuriramo pa za še za več, konkretno za še enkrat toliko," je dejal premier in dodal, da se je doslej vedno dalo dobiti več od proporca. Kot je poudaril premier imamo naročena in že odobrena cepiva za Slovenijo pri Pfizerju in Biontechu v količini preko 2 milijona in pol odmerkov, pri Moderni pa skoraj pol milijona odmerkov. "Skupno število odmerkov je preko 3 milijone za Slovenijo, ker potrebujemo 2 odmerka pomeni, da imamo pri dobavah cepiv, ki so že odobrena in so že v uporabi, za letošnje leto za 1.600.000 prebivalcev zagotovljenih doz," je poudaril predsednik vlade. Dodal je, da so še najmanj tri cepiva v obravnavi, pri čemer je najbližje odobritvi AstraZeneca, o kateri naj bi Evropska zdravstvena agencija odločala 29. januarja. "To cepivo je bolj enostavno za uporabo in tudi za proizvodnjo, ker je klasično in ga bo v prvi polovici leta zelo veliko na razpolago. Tu imamo rezerviranih in naročenih 1.400.000 odmerkov, tudi odobrenih s strani Evropske komisije," je povedal predsednik vlade.

V nadaljevanju je dejal, da so popravljene tudi napovedi dobave po kvartalih. " V tem tednu je bilo nekaj motenj pri dobiva cepiva Pfizer, ker Pfizer širi proizvodnjo v Belgiji in je bila zato ta teden dobava manjša, je pa obljubljeno, da se bo to v naslednjih tednih ne le nadoknadilo, temveč da se bodo v februarju že naročene dobave povečale, kar je dobra novica," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da bo v vsakem primeru v prvem kvartalu izdobavljenih toliko odmerkov kot je bilo naročenih oziroma glede na dodatne kapacitete, ki se gradijo v Belgiji na dveh mestih in v Nemčiji bistveno več.

"Pomemben je še drugi kvartal. Ob realizaciji teh dobav v drugem kvartalu lahko računamo, da bomo v Slovenij dosegli 70% precepljenost že do začetka poletja in na ta način praktično zajezili epidemijo vsaj v okviru naših meja," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Nadaljeval je, da je še posebej pomembno, da je v drugem kvartalu bistvena teža dobave na cepivu, ki ga že uporabljamo, torej za katerega ne čakamo, ali bo odobreno ali ne, ampak gre za že preizkušeno cepivo.

Predsednik vlade je še dejal, da smo od 27. decembra, oziroma odkar cepimo starostnike in zdravstveno osebje, dobili tudi določene izkušnje pri cepljenju. " Cepljenja v domovih za ostarele so bila zelo uspešna, v zdravstvenih institucijah je bil odziv večji kot je bil vnaprej najavljen, bilo pa je tudi nekaj nesporazumov v zvezi s tem, kaj se zgodi v primeru, če kak odmerek ostane in ali lahko cepitelj prosto izbira o cepljenju ali ne. Ponekod se je pri tem šlo v širino. Takoj, ko smo dobili ta obvestila, je inšpekcija začela izvajati nadzor," je dejal premier in zato, da ne bo v širših javnosti dilem, predstavil kakšna so navodila. "Dosledno se upošteva vrstni red, ki je določen v nacionalni strategiji cepljenja, ki je bila sprejeta in objavljeni 3. decembra in ki temelji na evropski strategiji. Ta strategija upošteva načelo, da cepivo najprej dobijo tisti, ki so najbolj ogroženi in pri katerih obstaja večje tveganje za hud potek bolezni. Na podlagi teh dveh kriterijev lahko vsak zdravnik znotraj starostne kategorije, ki je na vrsti, avtonomno in strokovno določa vrstni red," je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je dejal, da "če so kakšne dileme, kako to poteka, je stvar precej enostavna, še posebej sedaj, ker je glede na število razpoložljivih odmerkov cepiva na osebo teh doz relativno malo, se pravi, ni problem, če ne pride kdo, ki je naročen, vedno se to zgodi, vsak cepitelj pa mora imeti vnaprej pripravljen seznam s prioriteto v isti kategoriji, torej to pomeni, da se ne cepi kogarkoli, če nekdo ne pride, ampak se gre naprej po prioritetni listi." Kot je zatrdil premier Janez Janša, tu ni prostora za nejasnosti ali drugačne razlage, "še posebej ne v tem času, ko je interesa bistveno več kot pa je cepiva na razpolago."

"Pred časom je evropska zdravstvena agencija objavila navodilo glede šeste doze oziroma odmerka Pfizerjevega cepiva in seveda treba je izkoristiti šest odmerkov, tako da glede tega, odkar je to navodilo objavljeno, tudi ni nobenih dilem več. Zelo pomembno je, da se evidenca vodi dosledno, da se vnašajo podatki v program, ki je pripravljen in deluje in na podlagi katerega se lahko tudi vsak dan na spletni strani vidi, koliko je bilo cepljenj," je povedal predsednik vlade Janez Janša in opozoril, da je pri vnosu podatkov nekaj zamika, ker iz lokalnih programov vsi ne prelijejo podatkov v centralnega, a se je to v tem času že bistveno izboljšalo. "Natančnost evidence je potrebna, ker gre za dvojno cepljenje, oziroma se je treba cepiti dvakrat in je treba vedeti, kdo je bil cepljen s katerim cepivom, Pri tem ne sme prihajati do napak in je to iz tega vidika izjemno pomembno," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Nenazadnje je predsednik vlade spregovoril še o najnovejših podatkih glede evropskih naročil. Evropska komisija je naročila skoraj 2,5 milijardi odmerkov, "se pravi več kot se potrebuje za cepljenje prav vseh prebivalcev v letošnjem letu." "To pomeni, da bo EU kasneje, ko bodo Evropejci cepljeni, solidarnostno pomagala sosednjim državam, ki niso članice EU in tudi širše," je povedal predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je še povedal, da je vlada imenovala nacionalnega koordinatorja za logistiko cepljenja, Jelka Kacina. "Ta koordinacija nacionalne logistike cepljenja bo še posebej pomembna v času, ko bomo začeli prejemati večje količine cepiva. Upamo, da bo to čimprej in za to obdobje se izdeluje poseben načrt, na podlagi katerega bo potekalo množično celjenje na bistveno več mestih na podlagi prednostnih skupin, ki so opredeljene v nacionalni strategiji in nato po vrstnem redu prijav iz elektronske aplikacije."

Glede priprave osmega protikoronskega paketa pa je predsednik vlade Janez Janša dejal, da gre za paket, ki je namenjen ohranjanju delovnih mest, kondicije slovenskega gospodarstva in zaposlitvene kondicije. "To bo osrednji del zakona. Poleg tega bodo nekateri ukrepi in roki podaljšani avtomatsko, ne bo pa v tem paketu še nekaterih dodatnih ukrepov za precizno natančno blaženje posledic epidemije v posamičnih sektorjih gospodarstva, in sicer zaradi dveh neznank – podatkov, ki se za lansko leto še zbirajo in bodo znani do konca meseca, ter zaradi predvidevanja glede potrebnosti časa veljavnosti teh ukrepov. Računamo, da bo naslednji mesec, ko bo bolj jasno, kako hitro cepljenje zaustavlja epidemijo, lažje izračunati, koliko časa bodo posamični ukrepi še potrebni in koliko časa bo še trajala epidemija," je dejal predsednik vlade Janez Janša. Kot je dodal, se tudi predlogi, s katerimi bodo posebej naslovljene dejavnosti, ki so prizadete oziroma zaprte že dalj časa, tudi že zbirajo, pri tem pa se skuša najti tudi inovativne rešitve, na podlagi katerih se bo dalo določeno dejavnost ne le ohraniti pri življenju, ampak tudi nadgraditi, kar je bilo zamujeno. "Koncentracija v PKP8 pa je ohranjanje delovnih mest," je poudaril predsednik vlade in dodal, da je v njem naslovljen tudi problem, ki nastaja še posebej pri delu slovenske industrije zaradi obveznega dviga minimalne plače. "Ta problem bomo skušali blažiti, da ne izgubimo na tisoče delovnih mest, ki jih potrebujemo v vsakem primeru, in mislim, da jih potrebuje tudi slovensko gospodarstvo," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Nenazadnje je še dejal, da je na spletu že objavljena prva hitra primerjava sprejetih ukrepov med nami in evropskimi državami v lanskem letu, ki kaže, da je Slovenija zagotovila najdebelejšo blazino za blaženje posledic epidemije. "Imamo daleč največ ukrepov, smo edina država v Evropi, ki je v naboru upoštevala čisto vse kategorije, z nekaterimi ukrepi tudi večkrat in smo bili tudi zelo radodarni, ko je šlo za neposredno pomoč ljudem," je dejal premier in dodal, da je tudi glede na stopnjo brezposelnosti Slovenija v zgornji polovici dobrih držav. "Decembra lani smo imeli celo manjši prirast brezposelnih kot leto prej, ko še ni bilo krize, in tudi tedenski podatki o novo zaposlenih v Sloveniji kažejo, da je trg dela gibljiv v obe smeri in da je gospodarstvo živo, da zaposluje in da ne prihaja samo do odpuščanj. Vse to kaže, da zaenkrat ohranjamo kondicijo gospodarstva," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.

Predsednik vlade je v nadaljevanju odgovarjal tudi na mnoga novinarska vprašanja, pri čemer je najprej odgovoril na vprašanja o šestem odmerku. "Mnenja Evropske agencije za zdravje glede šestega odmerka v času prvega cepljenja, ki je bilo najbolj množično glede na dobavo, še ni bilo in takrat se je cepilo s petimi odmerki, odkar pa imamo navodilo, je možno cepiti s šestimi odmerki in ti odmerki se vnašajo v sistem cepljenj. Kako natančno je bila ta poraba s petim ali šestim odmerkom v tem trenutku ne vem, se pa da izračunati za nazaj, saj se cepljenje evidentira," je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da zdravstvena inšpekcija prioritetno nadzoruje cepljenje, za to, da so stvari jasne, so navodila šla danes ponovno vsem cepiteljem in tu dilem enostavno ne sme biti. "Kar se tiče cene, plačujemo ceno, kot je bila dogovorjena na začetka, se je pa slišalo, da proizvajalec, odkar je mnenje glede šestega odmerka, razmišlja o spremembi osnovne cene, nismo pa še ničesar formalnega podpisali, je pa to v tem trenutku manj pomembno. Pfizer cepivo ni najdražje, dražje je tisto, ki ga je najmanj na razpolago. Vsak odmerek, ki ga dobimo, takoj uporabimo, predstavlja prihranek, glede na to, da to zaustavlja epidemijo, " je dejal predsednik vlade Janez Janša in navedel, da je dragocen vsak odmerek cepiva, "ker ni pomembno samo, da cepimo, ampak da cepimo najbolj ogrožene po vrstnem redu, ki je določen v strategiji cepljenja in da se v primeru, če nekdo ne pride, ker je naročen, tudi ta odmerek uporabi." "Zelo pomembno je tudi, da cepimo takoj. Torej, če cepivo dobimo v ponedeljek, je zelo pomembno, da cepivo porabimo do srede. To nekako ni bilo dojeto v samem začetku in zato tudi logistiko izostrujemo," je dejal premier Janez Janša in nadaljeval, da je v interesu vseh nas, da vse odmerke, ki jih dobimo, čimprej porabimo, ker je interes večji. "Prej bo nekdo cepljen, prej bo zaščiten, prej bo zaščiten, manj bo možnosti, da se bodo okužbe povečevale," je dodal Janez Janša in poudaril, da lahko z dobro organizacijo cepljenja skrajšamo čas epidemije do enega meseca. "Odkar je bila nacionalna strategija cepljenja sprejeta, se kategorije niso spreminjale," je dejal premier in dodal, da so v vojski bili cepljenji zdravstveni delavci, ker sodijo v kategorijo vseh zdravstvenih delavcev.

V zvezi z novim angleškim sevom, ki je bil odkrit danes, je predsednik vlade dejal, da je prepričan, da je ta sev v Sloveniji bil že prej, saj je bil zaznan že v vseh državah okoli nas. "Tudi v drugih evropskih državah so ugotovili, da je bil sev pri njih že prej, preden so ga odkrili," je dejal premier Janša in dodal, da so v Sloveniji ta sev odkrili pri potniku na letališču ter izrazil upanje, da tam ni bilo možnosti širitve.

"Glede ukrepov in ali bomo prešli iz črne v rdečo fazo bomo videli jutri na podlagi podatkov iz današnjega dne, to bo vlada jutri upoštevala, ko se bo odločala o ukrepih in o stanju, glede trendov smo optimistični, v našem interesu je, da to pospešeno padanje krivulje navzdol ohranimo in jo čim bolj pospešimo. Napovedi, narejene na podlagi zadnjih petih, šestih dni držijo, to pa še vedno pomeni, da bomo do oranžne faze čakali krepko v februar, oranžna faza pa je tista, ko lahko začnemo v večini države odpravljati najbolj ostre ukrepe," je glede sproščanja ukrepov dejal premier Janez Janša.

"Podatki o tem, kako ostre ukrepe smo imeli, kažejo, da Slovenija še zdaleč ni tista, ki bi imela te ukrepe najdlje in najbolj ostre, smo v sredini, kar kaže na to, da je večina držav, ki so bile v stanju, kakršnem smo bili v zadnjih dveh mesecih v glavnem uporabila težje in bolj drastične ukrepe za zaustavljanje epidemije, v večini teh držav so bili zato tudi hitrejši, mi smo lovili ravnotežje, da zmogljivosti našega zdravstvenega sistema ne presežejo pritiska epidemije, zaenkrat smo bili uspešni, kako uspešni smo bili gledano v celoti, pa bomo videli, ko bomo naredili končno bilanco," je ob tem še poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Obenem je še dejal, da so podatki včerajšnjega dne takšni, da gremo v rdečo fazo, kaj pa se bo zgodilo v ponedeljek, pa ne bomo napovedovali, če pa se bo to zgodilo, nastopi pogoj, da se ukrepi začnejo sproščati po posameznih regijah in da se gre v šole in vrtce po C programu, to pomeni, da so razredi manjši in d se drži varnostna razdalja, glede na trende, ki jih imamo, pa ni mogoče pričakovati večjega sproščanja. "Zaenkrat smo glede sproščanj na meji in če mejo presežemo, to zgolj pomeni sproščanje prvih ukrepov regijsko in ne v celi državi. Pri tem bo treba tudi pretehtati, da to ni sproščanje za en teden in bo potem treba spet zapirati, s tem nič ne dosežemo, ampak samo bremenimo šolnike, starše, otroke in vse, ki bodo izvajali hitro testiranje," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Dokler so sosednje države z boljšo epidemiološko sliko, je nesmiselno, da mi zaostrujemo nadzor v smislu prihodov, je pa že sedaj nadzor na mejah oster, saj se ne da priti v državo brez testiranja, listo izjem smo skrajšali, če se situacija obrne, da bomo mi boljši od sosedov in drugih držav, bomo seveda uvedli strožje kriterije, ker ne bomo želeli, da mi z bolj zeleno sliko pokvarimo z uvozom virusa, tu je vsak teden pomemben," je dejal premier Janez Janša glede ukrepov na mejah. "Ravno iz tega vidika je skupni evropski napor da virus s hitrim cepljenjem uničimo, zamejimo, tako pomemben, ker nismo niti Izrael niti Velika Britanija ni Singapur in nismo otok, ki bi se lahko popolnoma izoliral, zato je v našem interesu, da je epidemije konec pri nas in tudi v celotni Evropi in tudi drugje po svetu," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

Glede nacionalnega načrta za okrevanje je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da "čakamo na Bruselj, ker uredba ki bo omogočila, da načrt predložimo, še ni bila sprejeta, in naj bi bila sprejeta do konca februarja. Vlada je že decembra sprejela predlog načrta, ki se sedaj v podrobnosti usklajuje z Evropsko komisijo, a ga formalno ne moremo predložiti, skrajni rok pa je april, do tega roka tudi ni operativnosti." "Glede na izjemno velik zalogaj in visoka sredstva, je to načrt, ki ga je treba temeljito pretehtati. Doslej smo ga obravnavali že dvakrat in do dokončne potrditve ga bomo obravnavali še enkrat, kajti od tega načrta je odvisno, koliko bo Slovenija odporna na prihodnje stiske, nevarnosti in izzive starega prebivalstva in od tega je odvisno, koliko bomo razvojni zaostanek zadnjih 12 let nadoknadili s pomočjo evropskih sredstev. Ta načrt je pomembnejši od enoletnih ali dvoletnih proračunov in skladno s tem, mu posvečamo pozornost," je še povedal predsednik vlade Janez Janša.

"Glede 70% precepljenosti imamo dva cilja za Evropo – prvi cilj je, da do marca po celotni Evropi dokončno zaščitimo zdravstvene delavce in vse, ki se neposredno ukvarjajo s COVID-19 epidemijo in vse, ki so stari nad 80 let, do poletja pa najmanj 70% prebivalstva. To sta dva cilja kot predloga za razpravo v četrtek na Evropskem svetu. Glede na številke o cepivih za Evropo in trende ocenjujem, da so cilji realistični. Ocenjujem tudi, da lahko ob pogoju, da bodo dobave takšne kot so sporočene, v Sloveniji te cilje prehitimo mogoče celo za kak mesec. Kar se tiče zadnje faze precepljenosti, pa bo to odvisno od vseh nas. Cepljenje je prostovoljno in temu ustrezno je treba gledati cilj 70% precepljenosti," je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Glede cepilnega potnega lista je dejal, da že danes, ko potuješ po svetu potrebuješ cepilno knjižico, ki je potrdilo, da si cepljen proti rumeni mrzlici, malariji. " To ni nekaj novega," je dejal predsednik vlade in dodal tudi, da pri tem ne gre za rešitev, ki bo uveljavljena jutri, temveč jo bo mogoče uveljavljati, ko bo cepivo na razpolago za vse, kajti dokler imaš cepivo samo za določene kategorije, potem tega pogoja ne moreš postavljati pri dostopu do dobrin, ki so načeloma dostopne za vse ali pa moraš ponuditi alternativo, to je testiranje. Predsednik vlade ocenjuje, da bo na neki točki najbrž mogoča kombinacija testiranja in cepljenja.

Kar se tiče zanesljivost hitrih testov, je predsednik vlade Janez Janša dejal, da so objavljeni podatki in rezultati testiranj pristojnih institucij, to so podatki, ki so na voljo vsem. "Pristojne institucije ugotavljajo, da so testi uporabni za namen, za katerega se uporabljajo, ni pa bilo nikoli rečeno, da so 100%. Podobne teste uporabljajo po celi Evropi. Hitro testiranje delamo v Sloveniji od aprila naprej, ne tako, da bi bilo to dostopno vsakemu kot do sedaj, so pa nekatera podjetja in domovi za ostarele uvedli prej, in to z različnimi testi, evropski standardi so bili postavljeni šele jeseni, moj predhodnik se je odločil, da kriterijev ne bo predpisal, in skladno s temi kriteriji se danes pregleduje te teste. Mi pa sedaj že dva dni poslušamo Dejana Židana kot glavnega strokovnjaka za hitre teste, namesto njega predlagam, da upoštevate pristojne institucije," je rezultate hitrih testov komentiral predsednik vlade. "Kar se tiče vlade, lahko ravnamo na podlagi tega, kar rečejo pristojne institucije, tudi v zvezi z vprašanjem, ali so ti testi ustrezni za testiranje šol, to povedo pristojni," je povedal premier in nadaljeval, da je tudi delež pozitivnih na podlagi prvih hitrih testov pred prazniki bil sprva dokaj visok, kasneje pa je bil odstotek nižji. Ob tem je ponovil, da če ste na hitrem testu negativni, to še ne pomeni, da ste 100% negativni, če ste pozitivni pa skoraj ni možnosti, da ste brez virusa. Ne preseje se vse, se pa veliko.

Kar se tiče finančne realizacije dosedanjih protikoronskih paketov, pa je predsednik vlade dejal, da je bilo sprejetih veliko ukrepov s finančnimi učinki, so se pa nekateri izključevali in če si izkoristil enega, nisi mogel drugega. "Teh vsot se ne da enostavno seštevati in vedno, ko smo računali finančne učinke, smo vzeli najslabšo možnost, če bodo vsi prizadeti in vsi koristili, bo to zneslo toliko, smo pa veseli, da posledice niso bile takšne, da je bil prvi val epidemije bistveno krajši, da je tudi poseg v finančne rezerve zaradi tega manjši in je to samo dobro. Tudi naprej bomo zelo veseli, če bo od stotin milijonov, predvidenih za blaženje posledice epidemije porabljeno manj kot je predvideno, ker to pomeni, da bodo posledice manjše," je dejal predsednik vlade.

Predsednik vlade je komentiral tudi umik konstruktivne nezaupnice. Po njegovih besedah gre za nadaljevanje tragikomedije. "Interes strank povezanih v KUL najbrž ni, da se postavi nova vlada, mogoče je interes v tem, da se ta vlada zruši in da se gre v tem kaosu na volitve. Temu kaosu smo se želeli izogniti spomladi, zato smo vlado tudi sestavili, ozko gledano za stranko bi bilo boljše iti na volitve, stranka bi imela več od tega, a smo skupaj s partnerji ocenili, da bi to bilo za Slovenijo slabo in smo zato prevzeli to breme," je dejal predsednik vlade. Dodal je tudi, da "če bi imeli tisti, ki rušijo vlado, namen reševati Slovenijo v času epidemije, ne bi metali puške v koruzo niti v začetku lanskega leta, niti letos. Ker to, kar se je danes zgodilo, je natančno to. Te puške v korzu se množijo in bo tam že velika gneča." Po njegovih besedah je pa tudi patetično," da se v času epidemije uporablja ustavni instrument, ki je predviden za to, da se čas politične nestabilnosti v državi čim bolj skrajša." Premier Janez Janša je spomnil, da se je v času priprave slovenske ustave instrument konstruktivne nezaupnice prepisal iz nemške, ker se je želelo, da se vlade ne bi menjavale vsakega pol leta kot v sosednji Italiji, "četudi smo si vsi želeli demokracije, si pa nismo želeli takšne kot smo videli takrat pri sosedih". "Zato je prišel instrument v ustavo in že ime pove, da to predvideva zamenjavo ene vlade z drugo. Torej tisti, ki ta instrument uporabi, potrebuje večino, to pa je v Sloveniji 46 glasov in če tega nimaš, pa se s tem igraš in to delaš v času epidemije, zagotovo nimaš rad države, v kateri to počneš," je zaključil premier Janša.