Uvodoma je minister dr. Podgoršek člane Sveta seznanil z aktualnimi aktivnostmi ministrstva, med katerimi je izpostavil usklajevanje predlogov Zakona o kmetijstvu in Zakona o kmetijskih zemljiščih. Izpostavil je določene vsebine, zaradi katerih je tudi potrebno, da se oba predloga zakonov sprejmeta čimprej. Izrazil je tudi željo po spremembah Zakona o skladu kmetijskih zemljišč ter v povezavi s tem po imenovanju ožje delovne skupine, kjer bosta sopredsedujoča predstavnika Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij ter Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.  Predloga Zakona o šolskih posestvih in Zakona o zlati čebeli sta trenutno v obravnavi v Državnem zboru. Odprt je tudi Zakon o zadrugah, pripravljajo se odloki na podlagi 116. člena PKP6. Zaključujejo se plačila za OMD, Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je začela z izplačili neposrednih plačil.

V nadaljevanju so se člani Sveta seznanili z modelom neposrednih plačil v Strateškem načrtu 2023-2027, ki ga sestavljajo dohodkovno plačilo za trajnostnost, shema za okolje in podnebje, proizvodno vezana plačila ter morebiti dopolnilna dohodkovna podpora za mlade kmete. Nacionalna ovojnica za neposredna plačila skozi celotno obdobje na letni ravni ostaja nespremenjena, znašala bo 131,5 milijonov evrov. V sklopu predstavitve osnovnega plačila za trajnostnost je bila predstavljena analiza stanja plačilnih pravic, razlogi za ukinitev plačilnih pravic ter posledice prehoda na enotno plačilo na hektar, kjer vsi kmetje prejmejo enako vrednost na upravičen hektar. Člani Sveta so se nadalje seznanili z vlogo znižanja in omejevanja plačil pri dohodkovni podpori za trajnostnost. V zvezi z dopolnilno dohodkovno podporo za mlade kmete je bil pojasnjen očitek površinske revizije Evropske komisije, ki zahteva korenite spremembe na tem področju, in sicer bo potrebno v primeru podpore za mlade kmete v strateškem načrtu defininirati vodjo kmetijskega gospodarstva kot izhaja iz sodbe Evropskega sodišča. Le-ta vodjo definira kot vključenost v vsakodnevni management, prevzemanje finančne in splošne odgovornosti za kmetijsko dejavnost ter možnost blokiranja odločitev v združenju.

Nadalje je bila članom Sveta predstavljena Shema za okolje in podnebje, ki je nov instrument v strukturi SKP, gre za bistveno novost novega programskega obdobja. Namenjena je podpori kmetijstva v funkcijah, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje ter jo je mogoče ciljno uporabljati na območjih s problemi, kot so emisije nitratov ali biotska raznovrstnost. Članom je bila predstavljena okvirna razdelitev sheme na travinje, njive, trajne nasade in splošno shemo specifičnih podintervencij za ohranjanje krajinskih značilnosti in trajnostno rabo pesticidov ter njenih podintervencij. Člani Sveta so se prav tako seznanili z novim načinom določitve višine izplačil OMD v novem programskem obdobju SKP, ki bo odvisen le od točk kmetijskih gospodarstev (KMG) v OMD, za kar je načrtovana tudi posodobitev točkovanja KMG v OMD.

Člani Sveta so izrazili njihove prve odzive na predstavljene predloge, večina jih ukinitev plačilnih pravic podpira, prav tako se večina strinja, da so potrebni ukrepi, ki bodo zagotavljali konkurenčnost slovenskega kmetijstva in agroživilstva. Podprli so tudi uvedbo definicije pravega kmeta, mnenja pa so bila deljena glede uvedbe kapice. Drugi del strateškega načrta bo predstavljen na prihodnji seji Sveta za kmetijstvo ponovno (predvidoma 26. 1. 2021), temu pa bo lahko sledila podrobnejša razprava, saj bo slika celotnega strateškega načrta in vseh intervencij bolj jasna.

Na koncu pa so se člani Sveta še seznanili s projektom predsedovanju Svetu EU v drugi polovi leta 2021. Priprave na predsedovanje potekajo od leta 2018. Predsedovanje Svetu EU zaradi kompleksnosti operativnega vodenja, organizacijskih, kadrovskih ter finančnih vidikov zahteva strukturirano voden pristop. Skladno z vladno projektno nalogo, ki je bila potrjena s strani Vlade marca lani in dopolnjena oktobra lani, vodi projekt Ministrstvo za zunanje zadeve s pomočjo vzpostavljenih organizacijskih struktur. V okviru Podskupine za program potekajo aktivnosti, vezane na vsebine, ki bodo naslovljene v času predsedovanja Svetu EU. Sprejet je bil uradni program tria predsedstva z naslovom »Taking forward the Strategic Agenda« (sprejetje junija 2020).V programu tria je posebej prepoznan pomen SKP in sicer je »ključnega pomena za zagotavljanje teritorialne kohezije in dostop naših državljanov do varne in cenovno dostopne hrane.« In zaveza tria predsedstva »za pravočasno sprejetje zakonodajnih predlogov SKP, da se začne nemudoma začeti izvajanje novega političnega cikla.« Kot ključne vsebine na področju kmetijstva so bile identificirane: Reforma SKP in Izvajanje Evropskega zelenega dogovora oziroma Strategije »Od vil do vilic«, dolgoročna vizija za podeželska območja, poglabljanje dialoga med urbanim in ruralnim okoljem, Sporočilo o izrednih načrtih za preskrbo s hrano. Slovenija bo v času predsedovanja naslovila širše vprašanje trajnostne proizvodnje hrane, ki med drugim vključuje tudi dolgoročni razvoj podeželja, ukrepe za obnovo biotske raznovrstnosti, zagotavljanje dostopa do varne in kakovostne hrane, ter v globalnem kontekstu problematiko lakote v svetu.

Svet za kmetijstvo in podeželje je posvetovalno telo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustanovljen na podlagi Zakona o kmetijstvu. Člani sveta so: dr. Andrej Simončič (predsednik, Kmetijski inštitut Slovenije), dr. Emil Erjavec (Biotehniška fakulteta v Ljubljani),  Roman Žveglič in Franc Režonja (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije),  Borut Florjančič (Zadružna zveza Slovenije), Boštjan Noč (Čebelarska zveza Slovenije), dr. Tatjana Zagorc (Gospodarska zbornica Slovenije - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij), Marjan Vindiš (Sindikat delavcev v kmetijstvu), Anton Medved (Sindikat kmetov Slovenije), prof. dr. Branko Kramberger (Fakulteta za kmetijstvo Maribor), Tone Hrovat (Konzorcij biotehniških šol Slovenije), Irena Ule (Zveza kmetic Slovenije),  Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine).