Obrambni sporazum oziroma dogovor je določal, da bo Hrvaška pomagala Sloveniji oziroma Slovenija Hrvaški, če bi katero od njiju napadla Jugoslovanska ljudska armada (JLA). Vojaška grožnja je bila stvarna, saj je JLA čez nekaj mesecev res napadla obe republiki, ki sta razglasili samostojnost in neodvisnost.

Hrvaška pusti Slovenijo na cedilu

A ko je junija 1991 JLA najprej napadla Slovenijo, nam Hrvaška ni priskočila na pomoč, ampak je križem rok opazovala oklepnike JLA, ki so na naše ozemlje prodirali s hrvaškega ozemlja. Proti pomoči Sloveniji je bil hrvaški predsednik Franjo Tuđman. To se je hrvaškim oblastem pozneje maščevalo, saj je JLA (ta se je kmalu preoblikovala v popolnoma srbsko vojsko) po neuspehu v Sloveniji vse svoje sile usmerila v boj proti Hrvaški.

Medtem ko sta Janša in Bavčar obiskala Zagreb, je bila po svetu še vedno glavna tema vojna v Zalivu. Ponoči oziroma zgodaj zjutraj je iraška vojska z raketami napadla cilje v sosednji Savdski Arabiji. Med drugim so napadli prestolnico Riad.

Patrioti, džihad in Brnik

Na srečo so rakete Američani sestrelili s protiraketnimi izstrelki Patriot. V nedeljo so v številnih arabskih prestolnicah, med drugim v Amanu v Jordaniji, šli na ulice podporniki iraškega voditelja Sadama Huseina. Ta je v govoru v nedeljo popoldne pozval Iračane in vse Arabce, naj gredo v sveto vojno (džihad) in ogrozijo zavezniške interese po vsem svetu.

Verjetno je bil to še dodaten razlog, da so tudi v Sloveniji poostrili nadzor na ljubljanskem letališču. Že nekaj dni so namreč posebne enote milice oziroma policije strogo preverjale vse potnike in vozila na ljubljanskem letališču.

Lažni turisti iz Maroka

Kot piše Delo, so na ljubljansko letališče prihajali namišljeni turisti iz Maroka, ki pa so bili v resnici gospodarski migranti. Najprej so iz Tunisa prileteli v Frankfurt, od tam pa z letali Jata ali Adrie do Brnika, od koder so jih taksisti skušali prepeljati v obljubljeno Italijo. To ni bilo nekaj novega, že leta 1990 je na ljubljansko letališče prišlo kar 900 Maročanov.

Evropski konservativni podmladek v Ljubljani

V Ljubljano pa niso prihajali samo namišljeni turisti iz Maroka ali drugih arabskih držav, ampak je slovensko glavno mesto gostilo tudi zasedanje mladinske politične internacionale z imenom Skupnost demokratične mladine Evrope (Demyc), ki združuje konservativne in krščanskodemokratske podmladke.

V Ljubljani se je na povabilo Mladih krščanskih demokratov (MKD) in Mlin – Mlade iniciative pri Slovenski demokratični zvezi (SDZ) sešel izvršni odbor Demyca. Ta je svoje delo končal 20. januarja. V Ljubljani so sprejeli več resolucij, med drugim resolucijo, s katero so podprli s samoodločbo izraženo legitimno voljo slovenskega ljudstva, da ustanovi lastno državo.

Avtor: Aleš Žužek