51. redna seja Vlade Republike Slovenije
Osnutek predloga zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (PKP8)
Vlada se je seznanila z osnutkom Predloga zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19. Osnutek zakona bo obravnavan še na Ekonomsko socialnem svetu.
Glavni cilj predlaganega zakona je omiliti in odpraviti posledice in vpliv nalezljive bolezni COVID-19 na področje gospodarstva, dela in delovnih razmerij, trga dela, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva. Predlog zakona ureja dodatne ukrepe za ohranitev delovnih mest in pomoč gospodarstvu v zaostrenih razmerah epidemije COVIDA-19, med drugim podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo ter prevzem dela bremena za dvig minimalne plače s strani države.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlogi aktov v povezavi z epidemijo COVID-19
Odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji
Vlada je na današnji seji sprejela Odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji. S tem novim odlokom vlada od 23. januarja do 29. januarja 2021 ohranja v veljavi ukrepe iz sedaj veljavnega odloka, a dodaja kot izjemo knjižnice, muzeje in galerije v statističnih regijah z bolj ugodno epidemiološko sliko, pri tem gre za Gorenjsko, Koroško, Obalno-kraško, Osrednjeslovensko, Podravsko, Pomursko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko in Zasavsko.
Še naprej prepoved ne velja za storitve ponujanja dostopa in ogleda kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino in izvajanje brezstične izposoje vnaprej pripravljenega knjižničnega gradiva, ki ga uporabniki prevzamejo na zunanjih prevzemnih mestih knjižnic v statističnih regijah Goriška, Jugovzhodna in Posavska.
Ponujanje storitev knjižnic, muzejev in galerij v regijah z boljšo epidemiološko sliko je dovoljeno pod pogojem, da se zagotovi minimalen možen stik s končnimi uporabniki v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in razkuževanje rok za končnega uporabnika pred vstopom in ob izstopu ter redno prezračevanje ali ustrezna ventilacija prostorov. Upoštevajo se vsa higienska priporočila ministrstva za zdravje in NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom SARS-CoV-2.
Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja storitev knjižnic, muzejev oziroma galerij končnim uporabnikom, se omeji na 30 kvadratnih metrov na posameznega uporabnika ali na enega uporabnika, če je poslovni prostor manjši od 30 kvadratnih metrov.
Muzeji in galerije, ki so vpisani v razvid, s svojimi ustanovitelji uskladijo odpiralni čas ponujanja storitev neposredno končnim uporabnikom, pri čemer upoštevajo še druge okoliščine glede odpiranja. Pogoji za ponujanje storitev dostopa in ogleda kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino ostajajo enaki.
Vir: Ministrstvo za kulturo
Vlada sprejela predlog Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke in ga predloži Državnemu zboru Republike Slovenije v obravnavo po rednem postopku.
Predlog zakona izhaja iz zavedanja, da je področje zaščite in kakovosti življenja otrok treba nenehno izboljševati, saj tudi v Sloveniji beležimo še veliko kršitev pravic. Predlog tega zakona se nanaša na ustrezno zaščito otrok, ki so udeleženi v kazenskem postopku, bodisi kot mladoletni oškodovanci (žrtve) ali priče, lahko pa tudi kot mladoletni storilci kaznivih dejanj, in ureja njihovo celostno obravnavo v hiši za otroke po modelu Barnahus, ki se prvenstveno nanaša na celostno obravnavo otrok žrtev ali prič kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Osnovni cilji predloga zakona so:
- celovito in sistemsko urediti obravnavo mladoletnih oškodovancev in drugih žrtev kaznivih dejanj;
- opredeliti jasna izhodišča, ki dopolnjujejo obstoječo kazensko zakonodajo, zaradi preprečevanja sekundarne viktimizacije otrok oškodovancev in prič ter zasledovanja največje koristi otroka;
- samostojno urediti številne institute v okviru enega zakona, zaradi česar bo sistem obravnavanja jasnejši, preglednejši in s tem dosledneje zagotavljal pravno varnost otrok oškodovancev in žrtev kaznivih dejanj.
Procesne rešitve, predlagane v tem zakonu, stremijo k enotni, celoviti obravnavi otroka pri zaslišanju, bodisi v vlogi oškodovanca bodisi (tudi) v vlogi priče, pod določenimi pogoji pa tudi v vlogi storilca. Zato so procesne rešitve zasnovane tako, da sodišče z odredbo za zaslišanje po tem zakonu odloči tudi o uporabi vseh ukrepov za varstvo otrokove duševne celovitosti: izogibanju stikom z obdolžencem, uporaba prilagojenih prostorov, zaslišanje s pomočjo strokovnjaka, in minimiziranju števila zaslišanj. Ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletne priče je zmanjšanje števila zaslišanj. K temu cilju prispevajo prav vse prvine predlagane rešitve: celovit pristop, krepitev pravic obrambe in hibridna izvedba procesnega dejanja zaslišanja.
Predlog zakona določa ustanovitev posebnega javnega zavoda hiša za otroke, ki je organiziran kot javni zavod, ki mu – podobno kot pri izvedenstvu – sodišče prepusti organizacijo in izvedbo zaslišanja, pri tem pa ohranja materialno-procesno vodenje samega zaslišanja.
Z namenom varovanja otrokove duševne in telesne celovitosti se s predlogom zakona zagotavlja tudi krizno podporo in psihosocialno pomoč otroku. Po tem zakonu krizna podpora pomeni nudenje zlasti psihološke podpore otroku ob zaslišanju in telesnem pregledu, psihosocialna pomoč pa trajnejšo obliko praktične, socialne in psihološke pomoči otroku, ki sledi v obdobju po zaslišanju.
Vir: Ministrstvo za pravosodje
S spremembami Zakona o vodah do finančnih in časovnih razbremenitev
Predlog novele Zakona bo razbremenil vlado in s tem omogočil hitrejše reševanje vloženih predlogov oz. vlog, kar za stranke oz. predlagatelje posledično pomeni, da se v luči odprave administrativnih ovir skrajšujejo oz. ukinjajo dosedanji dolgotrajnejši postopki sprejema uredbe na vladi, hkrati pa se stranke s tem istočasno tudi finančno in časovno razbremenjujejo.
S predlaganim načinom obravnave dosedanjih predlogov za zožitev zunanje meje priobalnega pasu se skrajšuje postopek za predlagatelje, saj se s spremembo zakona pristojnost za odločanje o posegih v priobalna zemljišča in za vodenje postopkov za spreminjanje mej priobalnih zemljišč prenaša iz vladnega na raven ministrstva, in sicer z določitvijo odločanja o predlogih v okviru upravnih postopkov in ne več s sprejemom vladne uredbe. S to spremembo bodo tudi posegi na vodnih in priobalnih zemljiščih urejeni ločeno v dveh členih in preglednejše, zaradi bolj sistematične in pregledne ureditve posegov.
S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba Sklada za vode z vidika namena porabe sredstev tega sklada. S predlagano rešitvijo, da se sredstva sklada lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj, kadar sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se predlaga rešitev, ki je preglednejša, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami. Na ta način se potencialno, v primerih, ko se bo ta rešitev tudi dejansko izvajala, razbremeni tudi (integralni) državni proračun, saj se namensko zbrana sredstva za upravljanje z vodami tudi z namenom porabijo. Zgolj ko sredstev za financiranje nalog izvajanja javnih gospodarskih služb ne bo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se bo to izvajanje javnih gospodarskih služb financiralo iz sredstev sklada, o čemer bo presojal in odločal za to pristojen organ, t.i. Komisija Sklada za vode, in sicer ob vsakokratnem konkretnem primeru in z upoštevanjem sprejetega programa porabe sredstev sklada.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
Vlada sprejela letni načrt upravljanja naložb v njeni pristojnosti
Vlada je danes sprejela Letni načrt upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije, za upravljanje katerih je pristojna Vlada Republike Slovenije, za leto 2021.
Vlada je ob tem Ministrstvu za infrastrukturo, Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo naložila, da pri spremljanju izpolnjevanja letnega načrta upravljanja poročajo Ministrstvu za finance, in sicer 30 dni po prejemu poročila za drugo in četrto četrtletje. Poročilo mora vsebovati informacijo o doseženih rezultatih družbe, pojasnila o razlogih za bistvene odmike od sprejetih ciljev ter ukrepe in usmeritve za doseganje zastavljenih ciljev.
Ministrstvo za infrastrukturo spremlja gospodarske družbe ELES, SODO, BORZEN, 2TDK in DRI upravljanje investicij, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo spremlja družbo Holding Kobilarna Lipica, Ministrstvo za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa družbo SiDG.
Vir: Ministrstvo za finance
Vlada sprejela srednjeročno strategijo upravljanja javnega dolga
Vlada je danes sprejela Srednjeročno strategijo upravljanja javnega dolga za obdobje 2021−2023. Strategija določa strateške cilje, ki jih Ministrstvo za finance zasleduje pri zadolževanju države in upravljanju z dolgom državnega proračuna.
Komisija Državnega zbora za nadzor javnih financ je oktobra 2015 s sklepom pozvala vlado, da v najkrajšem možnem času sprejme strategijo zadolževanja na srednji rok. Decembra 2016 je vlada tako sprejela Srednjeročno strategijo upravljanja državnega dolga za obdobje 2017−2020, danes pa je vlada sprejela strategijo za naslednje srednjeročno obdobje.
Ministrstvo za finance pri zadolževanju države in upravljanju z dolgom državnega proračuna zasleduje naslednje cilje:
- Zagotovitev pravočasnega financiranja izvrševanja državnega proračuna v potrebnem obsegu.
- Minimiziranje dolgoročnega stroška financiranja s sprejemljivim tveganjem refinanciranja ter sprejemljivim valutnim, obrestnim in drugimi tržnimi tveganji.
- Širitev investicijskega zaledja za krepitev stalnega in zanesljivega dostopa do virov financiranja in učinkovito komuniciranje z relevantnimi mednarodnimi institucijami.
- Krepitev likvidnosti državnih vrednostnih papirjev in razvoj sekundarnega trga državnih vrednostnih papirjev.
- Nadaljnja centralizacija in konsolidacija sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) države.
- Zagotovitev kontinuiranega razvoja aplikativnega sistema EZR države.
- Zagotovitev kontinuiranega razvoja, učinkovitosti in odzivnosti informacijskega sistema kontrol in podatkov o zadolženosti sektorja država.
Pri tem upošteva višino dolga sektorja država, ki je po štirih letih zniževanja v letu 2019 dosegel 65,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in bo zaradi sprejetih fiskalnih ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19 konec leta 2020 dosegel 82,4 odstotka BDP.
V naslednjem obdobju je proces zniževanja dolga sektorja država v razmerju do BDP predviden naprej preko postopnega zniževanja ustvarjenih likvidnostnih rezerv državnega proračuna ob podmeni vztrajanja okolja nizkih obrestnih mer in ponovne nominalne rasti BDP.
Skladno s strateškimi cilji je dolg sektorja država konec leta 2021 ocenjen na 80,9 odstotka BDP, konec leta 2022 na 79,3 odstotka BDP in konec leta 2023 na 77,6 odstotka BDP.
Vir: Ministrstvo za finance
Vlada dala soglasje k Finančnemu načrtu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2021
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije opredeljuje svoje finančno poslovanje s finančnim načrtom, s katerim se načrtujejo sredstva iz prispevkov in drugih virov ter sredstva za zagotavljanje pravic in za izvajanje zavarovanja ter drugih obveznosti. Finančni načrt zajema vse načrtovane prihodke in odhodke zavoda, ki bodo plačani v dobro in izplačani v breme zavoda v koledarskem letu. Po tretjem odstavku 165. člena ZPIZ-2 finančni načrt sprejme Svet zavoda, Vlada Republike Slovenije pa k njemu poda soglasje.
Kot podlago za pripravo Finančnega načrta zavoda za leto 2021 (FN 2021) je zavod pripravil novo oceno realizacije prihodkov in odhodkov zavoda za leto 2020. Zaradi epidemije bolezni COVID-se v letu 2020 s strani pristojnih institucij izvajajo številni ukrepi za njeno zajezitev, pri čimer nastajajo izdatne posledice na vseh ravneh družbe. Interventni zakoni, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejela za blažitev posledic epidemije, vplivajo tudi na finančno poslovanje zavoda. Zaradi bistveno spremenjenih okoliščin je zavod pri pripravi ocene realizacije prihodkov in odhodkov zavoda za leto 2021 upošteval tudi zadnje globalne makroekonomske okvire razvoja Slovenije oziroma novelirane projekcije makroekonomskih gibanj UMAR iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj 2020, ki se razlikujejo od projekcij in izhodišč, ki so bile podlaga za pripravo Finančnega načrta zavoda za leto 2020.
Pri pripravi FN 2021 je bila poleg makroekonomskih izhodišč Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) iz Jesenske napovedi 2020 ter novih projekcij uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, upoštevana veljavna zakonodaja, še posebej Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (ZIPRS2122). FN 2021 vključuje tudi finančne učinke Zakona o dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem v pokojninsko dobo brez dokupa po novem sodi tudi dokup opravljen do 31. decembra 2012 ter ureja izenačitev pravic drugih (individualnih) kmetov s pravicami združenih kmetov. Načrtovana je uskladitev pokojnin in drugih prejemkov v skladu s prvim odstavkom 65. člena ZIPRS2122 v januarju 2021 v višini 2,5 odstotka, uskladitev dodatka za pomoč in postrežbo v skladu s 1. in 3. členom Zakona o spremembah Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji v marcu 2021 v višini 0,5 odstotka ter izplačilo letnega dodatka v skladu s 75. členom ZIPRS2122. Pri načrtovanju za leto 2021 pa je upoštevan tudi Zakon o fiskalnem pravilu ter na njegovi podlagi sprejet Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do leta 2022.
FN 2021 je izdelan skladno s 162. in 163. členom ZPIZ-2 tako, da je načrtovana izravnava med prihodki in odhodki. FN 2021 je usklajen z Ministrstvom za finance in Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Skupni prihodki zavoda so načrtovani v višini 6.179.912.316 evrov in bodo za 4,4 odstotka višji kot znaša ocena 2020. Skupni odhodki zavoda so za leto 2021 pa so načrtovani v višini 6.179.912.316 evrov in bodo za 4,4 odstotka višji od ocenjenih za leto 2020, predvsem zaradi višjih odhodkov za pokojnine in nadomestila plač ter posledično višjih plačil prispevkov za zdravstveno zavarovanje uživalcev pokojnin in nadomestil plač.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Vlada dala soglasje k Finančnemu načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k Finančnemu načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2021, ki ga je določila Skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije na 10. redni seji 15. decembra 2020.
Finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za leto 2021 je pripravljen na podlagi Jesenske napovedi gospodarskih gibanj (september 2020) Urada za makroekonomske analize in razvoj ter na oceni realizacije poslovanja ZZZS v letu 2020, ki je enaka Rebalansu finančnega načrta ZZZS za leto 2020. Finančni načrt ZZZS za leto 2021 predvideva uravnoteženo poslovanje.
ZZZS s Finančnim načrtom za leto 2021 načrtuje prihodke v višini 3.446.067.034 evrov, kar je za 223.666.727 evrov oziroma za 6,9 odstotka več od ocene realizacije za leto 2020. Na prihodkovni strani je predviden prejem sredstev iz proračuna Republike Slovenije v višini 200 milijonov evrov na podlagi 73. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022. V letu 2021 med prihodki niso več izkazani transferni prihodki iz državnega proračuna za pokrivanje stroškov pripravništva, sekundariata in specializacij, saj je financiranje teh stroškov v letu 2021 v celoti prevzel proračun Republike Slovenije (za ZZZS navedeno predstavlja le agentski posel, ki ga vodi preko terjatev in obveznosti).
ZZZS s Finančnim načrtom za leto 2021 načrtuje odhodke v višini 3.446.067.034 evrov, kar je skladno z najvišjim obsegom izdatkov za zdravstveno blagajno po denarnem toku za leto 2021, ki je določen v Odloku o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 v višini 3,525 milijarde evrov. ZZZS načrtuje, da bodo odhodki v letu 2021 za 102.955.412 evrov oziroma za 3,1 odstotka višji od ocene realizacije za leto 2020. Ker razpoložljivi prihodki ne zadoščajo za pokrivanje vseh stroškov leta 2021, bo ZZZS del obveznosti v višini 55,2 milijona evrov prenesel v plačilo iz leta 2021 v leto 2022.
Največji del odhodkov, to je 68,5 odstotka, je namenjenih zdravstvenim storitvam. V letu 2021 so predvideni odhodki za zdravstvene storitve v višini 2.360.803.170 evrov, kar je za 58.696.278 evrov oziroma za 2,5 odstotka več v primerjavi z oceno realizacije leta 2020, predvsem zaradi učinkov Aneksa 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2020 (uskladitev plač z veljavno plačno lestvico, višje vrednotenje regresa, zagotovitev sredstev za redno delovno uspešnosti, boljša vrednotenja posameznih programov in drugo).
ZZZS je s Finančnim načrtom za leto 2021 predvidel odhodke za zdravila, medicinske pripomočke, cepiva in pripravke za hemofilike v višini 505.450.561 evrov, kar je za 25.003.847 evrov oziroma za 5,2 odstotka več v primerjavi z ocenjeno realizacijo leta 2020. Odhodki za zdravila naraščajo zaradi predvidene rasti predpisane količine zdravil in sprememb v strukturi predpisovanja, ki kaže na večji delež dragih zdravil in uvedbo novih zdravil. Predviden je tudi porast odhodkov za medicinske pripomočke zaradi povečanja števila zavarovanih oseb, ki so upravičene do teh pripomočkov in načrtovane širitve pravic do medicinskih pripomočkov (pri sladkorni bolezni in medicinskih pripomočkov za kompresijsko zdravljenje).
ZZZS predvideva, da bo za zdravljenje v tujini in za mednarodna zavarovanja v letu 2021 namenil 69.491.326 evrov, kar je za 2.964.657 evrov več od ocene realizacije leta 2020.
ZZZS je s Finančnim načrtom za leto 2021 predvidel izdatke za denarne dajatve v višini 457.559.475 evrov, kar je povišanje za 13.481.360 evrov oziroma za 3,0 odstotke, predvsem na račun predvidenega povišanja izdatkov za nadomestila odsotnosti. Sredstva za nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela za leto 2021 so načrtovana v višini 454.904.982 evrov, to je z 13,2 odstotno nominalno rastjo zaradi povečevanja števila zaposlenih v letu 2020 (-1,5 odstotka) in 2021 (0,3 odstotka) ter rasti povprečne plače za preteklo leto (3,7 odstotka) ter podaljševanja delovne dobe in s tem staranja ter posledično večjo obolevnostjo aktivnega prebivalstva ter drugih spremenjenih delovnih, socialnih, ekonomskih in drugih dejavnikov, ki so jim izpostavljeni zaposleni (2 odstotka). ZZZS v okviru svojih pristojnosti izvaja ukrepe za obvladovanje odhodkov za nadomestila odsotnosti, in sicer:
- aktivnosti z namenom poenotenja odločanja imenovanih zdravnikov in zdravstvene komisije,
- sodelovanje z Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje pri dolgotrajnih staležnikih in vodenju invalidskih postopkov,
- ciljana izvedba laičnih nadzorov pri kategorijah zavarovancev, kjer so ugotovljene najpogostejše kršitve.
Odhodki za delo ZZZS so načrtovani v 52.662.501 evrov, kar je v primerjavi z ocenjeno realizacijo leta 2020 povečanje za 2.741.206 evrov oziroma za 5,5 odstotka in v strukturi predstavljajo 1,5 odstotka vseh odhodkov ZZZS.
Ob spremembi temeljnih ekonomskih izhodišč za leto 2021 ter sprememb v obsegu prvotno načrtovanih prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov, mora ZZZS v skladu s Statutom pristopiti k pripravi Rebalansa finančnega načrta za leto 2021.
Vir: Ministrstvo za zdravje
Vlada se je seznanila s poročilom o aktivnostih na področju migracij
Vlada Republike Slovenije se je seznanila s prvim trimesečnim poročilom Medresorske delovne skupine za spremljanje aktivnosti na področju migracij.
Poročilo se nanaša na obdobje od 3. septembra do 3. decembra 2020. Državni organi, ki v skupini sodelujejo, v tem času niso poročali o večjih posebnostih, na katere bi bilo treba posebej opozoriti.
Septembra 2020 je bila ustanovljena Medresorska delovna skupina za spremljanje aktivnosti na področju migracij. Zadolžena je za redno spremljanje in koordinacijo na področju migracij, v primeru povečanega obsega migracij pa koordinira tudi operativne aktivnosti in predlaga ukrepe. Delovno skupino sestavljajo predstavniki resornih ministrstev in vladnih služb. Skupina vsake tri mesece pripraviti poročilo o izpolnjevanju svojih nalog, s katerim seznani vlado.
Vir: Ministrstvo za notranje zadeve
Vlada seznanjena s poročilom o opravljenem nadzoru nad Družbo za upravljanje terjatev bank
Vlada se je danes seznanila s Poročilom Ministrstva za finance glede opravljenega nadzora nad Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) ter izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. julija do 30. septembra 2020.
Ministrstvo za finance skladno z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank izvaja nadzor nad poslovanjem DUTB in o tem vsake tri mesece obvesti vlado in Državni zbor.
Poročilo med drugim ugotavlja, da DUTB v tretjem četrtletju še dosega zastavljene načrte iz naslova prodaje premoženja. Uspešno je obvladovala stroške in število zaposlenih, saj so dosežene vrednosti nižje od sprejetega načrta za to obdobje.
DUTB je v tretjem četrtletju leta 2020 ustvarila 41,3 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja, v prvih treh četrtletjih lanskega leta skupaj pa je ustvarila 96,9 milijona evrov teh prelivov, kar predstavlja 66-odstotno realizacijo letnega načrta prihodkov za to leto.
Vir: Ministrstvo za finance
Odgovor Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos direktiv Evropske unije v pravni red Republike Slovenije
Vlada je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije št. C(2020)8200/26 final z dne 20. novembra 2020 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive (EU) 2017/828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev v pravni red Republike Slovenije (kršitev številka 2020/0562).
Vlada v odgovoru pojasnjuje, da bo Republika Slovenija določbe Direktive 2017/828/EU v pravni red Republike Slovenije v celoti prenesla z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljnjem besedilu: zakon). V ta namen je vlada 29. oktobra 2020 že določila besedilo predloga zakona, ki ga bo med 25. in 29. januarjem 2021 na redni seji obravnaval Državni zbor Republike Slovenije, tretja obravnava predloga zakona v državnem zboru pa je predvidena med 1. in 5. marcem 2021. Glede na predviden terminski načrt, vlada ocenjuje, da bo zakon, s katerim bo Direktiva 2017/828/EU dokončno in v celoti prenesena v pravni red Republike Slovenije, sprejet marca 2021.
Po objavi zakona v Uradnem listu Republike Slovenije, bo zakon predvidoma marca 2021 tudi ustrezno notificiran, in sicer z vnosom vseh relevantnih podatkov in objavljenega besedila ter korelacijske tabele, v kateri bo prikazan prenos posameznih določb direktive, v elektronsko notifikacijsko bazo Evropske komisije.
Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Odgovor Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah glede na spreminjajoče se tržne razmere
Vlada Republike Slovenije je sprejela odgovor Republike Slovenije v predsodnem postopku na uradni opomin Evropske komisije številka C(2020)8200/26 final z dne 20. 11. 2020 zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive (EU) 2018/1808 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o spremembi Direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) glede na spreminjajoče se tržne razmere v pravni red Republike Slovenije (kršitev številka 2020/0560).
Vlada pojasnjuje, da je za prenos Direktive 2018/1808/EU Republika Slovenija pristopila k pripravi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah, s katerim bodo v slovenski pravni red prenesene določbe Direktive 2018/1808/EU.
Zaradi situacije s pandemijo COVID-19 so se postopki priprave zakona v pomladnem obdobju zavlekli. Kljub temu je bila v poletnih mesecih 2020 uspešno opravljena faza usklajevanja predloga zakona s strokovno in drugo zainteresirano javnostjo, v jeseni 2020 pa tudi faza medresorskega usklajevanja. Po pregledu prispelih pripomb je bil predlog zakona korigiran ter je pripravljen za obravnavo na Vladi Republike Slovenije in za sprejem v Državnem zboru.
Vir: Ministrstvo za kulturo
Vlada sprejela predlog stališča do predloga evropske uredbe s področja digitalne operativne odpornosti
Vlada je sprejela predlog stališča Slovenije glede Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor.
Slovenija pozdravlja sprejem ukrepov za omogočanje in podpiranje potenciala digitalnih financ v smislu inovacij in konkurence ter hkratno blaženje tveganj, ki izhajajo iz tega. Zaveda se potrebe po vzpostaviti podrobnega in celovitega okvirja za digitalno operativno odpornost finančnih subjektov v Evropski uniji, s katerim se bo poglobila razsežnost enotnih pravil, povezana z upravljanjem digitalnih tveganj.
S sprejetjem uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor bi se okrepilo in racionaliziralo ravnanje finančnih subjektov v zvezi z upravljanjem tveganj na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije, vzpostavilo temeljito testiranje sistemov informacijsko-komunikacijske tehnologije, povečala ozaveščenost nadzornikov glede kibernetskih tveganj in incidentov, povezanih z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije, s katerimi se soočajo finančni subjekti, ter uvedla pooblastila za finančne nadzornike za pregled nad tveganji, ki izhajajo iz odvisnosti finančnih subjektov od tretjih ponudnikov storitev informacijsko-komunikacijske tehnologije. S predlogom se bo vzpostavil dosleden mehanizem poročanja o incidentih, ki bo pomagal zmanjšati upravna bremena za finančne subjekte in okrepil učinkovitost nadzora.
Vir: Ministrstvo za finance
Vlada sprejela predlog stališča do predloga evropske direktive glede digitalnih financ
Vlada je sprejela predlog stališča Slovenije glede Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi več direktiv s področja digitalnih financ.
Slovenija pozdravlja pripravo na nadaljnjo digitalizacijo in razvoj gospodarstva, ki bo pripravljeno na nove izzive prihodnosti in bo delovalo za dobrobit ljudi. Predlog direktive je del svežnja ukrepov za nadaljnje omogočanje in podpiranje potenciala digitalnih financ, kar zadeva inovacije in konkurenco, ob hkratnem izboljšanju upravljanja s tveganji, ki so povezana z digitalizacijo.
Slovenija pozdravlja sprejem direktive, saj ta omogoča boljšo zaščito potrošnikov in vlagateljev na enotnem trgu finančnih storitev, saj cilja na okrepitev digitalne operativne odpornosti finančnega sektorja. Direktiva z namenom zagotovitve pravne varnosti v zvezi s kriptoimetji in dosege ciljev v zvezi s krepitvijo digitalne operativne odpornosti določa začasno izvzetje za večstranske sisteme trgovanja ter spreminja ali pojasnjuje nekatere določbe v obstoječih direktivah EU o finančnih storitvah.
Vir: Ministrstvo za finance
Tehnični dogovor med MORS in MO Republike Hrvaške o sodelovanju pri identifikaciji in kemijski analizi energetskih materialov
Vlada Republike Slovenije se je na današnji seji seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije (MORS) in Ministrstvom za obrambo (MO) Republike Hrvaške o sodelovanju in medsebojni podpori na delovnem področju »identifikacija in kemijske analize energetskih materialov«.
Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o obrambnem sodelovanju v 2. členu med področji sodelovanja opredeljuje vzpostavljanje trajnega sodelovanja in usklajevanja med oboroženimi silami, 3. člen pa med oblikami sodelovanja v četrti alineji določa stike med sorodnimi vojaškimi ustanovami.
Upoštevaje navedeno pravno podlago bo tehnični dogovor obema stranema omogočil, da rezultate kemijskih analiz energetskih materialov, pridobljene v laboratorijih svojih oboroženih sil, dodatno preverita v laboratoriju s primerljivimi kvalifikacijami druge strani.
Identifikacija in kemijska analiza energetskih materialov se bo skladno z določbami tehničnega dogovora izvajala z izmenjavo vzorcev energetskih materialov, pri delu v laboratoriju v državi gostiteljici pa predstavniki države pošiljateljice ne bodo sodelovali.
Tehnični dogovor bo za slovensko stran podpisal poveljnik Logistične brigade Slovenske vojske.
Vir: Ministrstvo za obrambo
Včlanitev Slovenije v Shemo OECD za gozdni reprodukcijski sklad
Vlada je soglašala z včlanitvijo Republike Slovenije v Shemo OECD (Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj) za gozdni reprodukcijski material (Shema OECD GRM). Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je naložila, da začne s postopki za včlanitev v omenjeno shemo in da letno zagotovi sredstva za članarino.
Namen Sheme OECD GRM je olajševanje mednarodne trgovine z gozdnim reprodukcijskim materialom preko harmoniziranih standardov ter certificiranega porekla, identitete, kakovosti in sledljivosti gozdnega reprodukcijskega materiala. S tem daje shema mednarodni prispevek k trajnostni rabi gozdnih genetskih virov.
Direktiva Sveta 1999/105/ES z dne 22. decembra 1999 o trženju gozdnega reprodukcijskega materiala predvideva, da Svet odloči, ali gozdni reprodukcijski material, proizveden v tretji državi, daje enaka zagotovila v zvezi z odobritvijo njegovega izhodiščnega materiala in ukrepi pri njegovi proizvodnji z namenom trženja, kot gozdni reprodukcijski material, proizveden v Skupnosti, ki izpolnjuje določbe te direktive. Sheme OECD so prostovoljni programi, ki se ne financirajo iz redne članarine OECD.
Slovenija je leta 1998 začela s postopki za harmonizacijo zakonodaje s področja gozdnega reprodukcijskega materiala z evropskimi usmeritvami, ki so se tedaj tudi usklajevale z Shemo OECD GRM. Skladno z Direktivo Sveta 1999/105/ES so bili postopki certifikacije v Sloveniji leta 2018 predstavljeni v OECD. Članstvo Slovenije v Shemi OECD GRM je pomembno iz naslednjih vidikov:
- vizija Slovenije za vključitev v Shemo OECD GRM je v razvoju globalnega sistema certificiranja gozdnega reprodukcijskega materiala in v podpori pri usmeritvi k produktivnemu, trajnostnemu in prožnemu gozdarskemu sektorju;
- Slovenija pričakuje, da se bo zaradi podnebnih sprememb povečala mednarodna trgovina z gozdnim razmnoževalnim materialom. Posledično bo postalo certificiranje genske sestave in izvora materiala še pomembnejše, s tem pa bo naraščal tudi pomen sheme;
- Sloveniji bo Shema OECD GRM omogočila načrtovanje prenosa in uporabo sheme za dopolnilno sadnjo iz drugih držav Jugovzhodne Evrope. S tem bo prispevala k večji genetski pestrosti, vključitvi bodočih gozdov, njihovi večji odpornosti na neugodne spremembe v okolju in obstoju gozdov kljub neugodnim simulacijam spreminjanja razmer v okolju za rast gospodarsko pomembnih drevesnih vrst;
- članstvo Slovenije v Shemi OECD GRM je predpogoj za predsedovanje Slovenije koordinacijskemu sestanku podskupine Sveta EU za gozdarski reprodukcijski material in Shemi OECD GRM.
Države članice OECD, ki so že članice Sheme OECD GRM, so: Avstrija, Belgija, Bolgarija, Burkina Faso, Kanada, Hrvaška, Danska, Finska, Francija, Nemčija, Madžarska, Irska, Italija, Kenija, Madagaskar, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Romunija, Ruanda, Srbija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica, Turčija, Uganda, Združeno Kraljestvo in ZDA. Postopek vključevanja novih držav poteka ves čas, trenutno pa potekajo razgovori z Belorusijo.
Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vlada sprejela mnenje k Predlogu novele Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev, ki ga je v zakonodajni postopek vložila skupina poslancev (prvopodpisani Danijel Krivec) in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije.
Vlada meni, da predlog zakona ustrezno implementira odločbo Ustavnega sodišča glede ugotovljenih (pre)velikih razlik v velikosti volilnih okrajev na način, da se s predlogom odpravljajo nesorazmernosti in se ob izračunani povprečni velikosti volilnega okraja v Sloveniji predvidi zmanjšanje oziroma povečanje tistih volilnih okrajev, ki bistveno odstopajo od izračunanega povprečja, vendarle pa se ohrani tudi geografska in kulturna zaokroženost območij.
To pomeni, da se iz razmerja razlike v velikosti volilnih okrajev, ki je po ugotovitvi Ustavnega sodišča predstavljala protiustavnost iz vidika uresničevanja volilne pravice volivcev, to razmerje znižuje, hkrati pa se izvede strukturna prilagoditev dejanskemu stanju iz vidika občin in njihove notranje razdelitve. Oboje navedeno je po mnenju vlade predlagatelju uspelo vzpostaviti na ustrezen način in z relativno majhnimi spremembami zakonskega besedila.
V skladu z navedenim vlada predlog zakona podpira.
Vir: Ministrstvo za javno upravo
Vlada sprejela mnenje k Predlogu novele Zakona o volitvah v državni zbor
Vlada Republike Slovenije je sprejela mnenje k Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev (prvopodpisani Felice Žiža).
Skupina poslancev (prvopodpisani Felice Žiža) je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v državni zbor. Predlog zakona ima cilj urediti tiste določbe zakona, ki izboljšujejo organizacijo in izvedbo volitev. Gre za rešitve, ki so bile vključene že v oba predloga sprememb in dopolnitev Zakona o volitvah v državni zbor, ki sta bila vložena v zakonodajni postopek, prvi januarja 2020 oziroma drugi novembra 2020, pripravljene pa so bile v okviru medresorske delovne skupine, ki je delovala pri Ministrstvu za javno upravo in v katero je bila vključena tudi Služba Državne volilne komisije.
Predlagatelj zakona je v predlog uvrstil tudi spremembo volilnega sistema poslancev avtohtonih narodnih skupnosti tako, da se uvaja enokrožni večinski volilni sistem. Predlog zakona ustrezno naslavlja tudi priporočilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije glede učinkovitega izvrševanja volilne pravice oseb, ki jim je kasneje kot deset dni pred dnem glasovanja nepredvideno odvzeta prostost oziroma so nepredvideno sprejete na zdravljenje v bolnišnico ali pa v institucionalno varstvo socialnovarstvenega zavoda.
V skladu z navedenim, vlada predlog zakona podpira.
Vir: Ministrstvo za javno upravo
Odgovor na poslansko pobudo dr. Mateja T. Vrtovca v zvezi s prioritetnim odpiranjem vrtcev in šol
Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije dr. Matej T. Vatovec je na Vlado Republike Slovenje naslovil pobudo v zvezi s prioritetnim odprtjem vrtcev in osnovnih šol ter zavodov za otroke s posebnimi potrebami. Vlada Republike Slovenije odgovarja, da pri načrtovanju vzgojno-izobraževalnega dela ministrstvo, pristojno za izobraževanje, znanost in šport, sledi epidemiološkemu stanju ter s tem povezanimi ukrepi. Z vso odgovornostjo pa preuči tudi številne prejete predloge. V zvezi z nemotenim opravljanjem vzgojno-izobraževalnega dela je bil izdan Sklep o ukrepih za nemoteno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovnih šolah v šolskem letu 2020/2021, s katerim se določajo ukrepi v zvezi z izvedbo šolskega koledarja in ocenjevanjem znanja učencev. Tako se vzgojno-izobraževalno delo po obveznem predmetniku izvaja v enem ocenjevalnem obdobju. Enako velja tudi za glasbene šole. Zavod Republike Slovenije za šolstvo je pripravil strokovna priporočila ter usmeritve.
V skladu z odločbo ustavnega sodišča so 5. januarja 2021 vrata že odprli zavodi in šole za otroke s posebnimi potrebami. Vlada Republike Slovenije je 7. januarja 2021 sprejela Načrt sproščanja ukrepov ob pojenjanju pandemije COVID pri čemer bo upoštevala tudi epidemiološke razmere v posameznih statističnih regijah. Stanje se ugotavlja vsako sredo, prvič se je 13. januarja 2021. Načrt določa tudi, kako se ukrepi sproščajo na področju vzgoje in izobraževanja.
Posebno pozornost ministrstvo namenja dijakom zaključnih letnikov, saj ob koncu izobraževanja opravljajo maturo oziroma zaključni izpit. Zavedajoč se, da morajo biti pri tem deležni določenih prilagoditev, sta državni komisiji za splošno in poklicno maturo že sprejeli določene prilagoditve obeh zrelostnih izpitov.
Odgovorno in skrbno ravnanje v zvezi z našim zdravjem bo prispevalo k izboljšanju stanja v šolskem prostoru in v državi, s tem pa bo omogočeno mladostnikom, da se čim prej vrnejo v šolske klopi.
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Vlada odprla novo proračunsko postavko
Vlada je pri Ministrstvu za finance odprla novo proračunsko postavko Sredstva za uravnoteženje razvitosti občin.
Z Zakonom o finančni razbremenitvi občin, ki se je začel uporabljati s 1. januarjem 2021, so se v Zakonu o financiranju občin črtale oziroma dodale nekatere določbe. Občine bodo namesto deleža dodatnih sredstev za financiranje investicijskih projektov, prejemale sredstva za uravnoteženje razvitosti občin, ki jih bo mesečno zagotavljalo Ministrstvo za finance.
Ker je bil omenjeni zakon sprejet po sprejetih Spremembah proračuna RS za leto 2021 in ker so bila sredstva za sofinanciranje investicijskih projektov občin načrtovana v okviru finančnega načrta Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je potrebno v finančnem načrtu Ministrstva za finance odpreti novo proračunsko postavko Sredstva za uravnoteženje razvitosti občin ter zagotoviti sredstva za pokrivanje teh obveznosti.
Vir: Ministrstvo za finance
Predlogi Komisije Vlade Republike Slovenije za administrativne zadeve in imenovanja
Vlada na položaj generalnega direktorja URSZR ponovno imenovala Darka Buta
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji na položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) v Ministrstvu za obrambo ponovno imenovala Darka Buta, in sicer za dobo petih let, od 1. junija 2021 do 31. maja 2026.
Zakon o javnih uslužbencih (ZJU) v drugem odstavku 82. člena določa, da generalne sekretarje in generalne direktorje v ministrstvih, direktorje organov v sestavi ministrstev in direktorje vladnih služb imenuje vlada na predlog ministra oziroma funkcionarja, ki mu je direktor vladne službe odgovoren. ZJU v tretjem odstavku 82. člena določa, da se položaj iz drugega odstavka tega člena pridobi za dobo petih let. Četrti odstavek 82. člena ZJU določa, da se uradniki za položaje generalnega sekretarja, generalnega direktorja v ministrstvih, direktorjev organov v sestavi ministrstev in direktorjev vladnih služb izbirajo na podlagi internega natečaja ali na podlagi javnega natečaja. Najkasneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja mora biti zaključen postopek javnega natečaja za položaj. V istem roku lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, uradnika ponovno imenuje na isti položaj brez internega oziroma javnega natečaja.
Minister za obrambo je v skladu z določili ZJU 8. januarja 2021 podal predlog za ponovno imenovanje Darka Buta na položaj generalnega direktorja Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje v Ministrstvu za obrambo z dnem 1. junijem 2021 za dobo petih let.
Vir: Ministrstvo za obrambo
Mag. Stanko Baluh ponovno imenovan za direktorja Urada za narodnosti
Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala odločbo o imenovanju mag. Stanka Baluha za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, za dobo petih let, in sicer od 22. januarja 2021 do najdlje 21. januarja 2026, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti je na podlagi opravljenega izbirnega postopka ter na podlagi standardov in meril ocenila mag. Stanka Baluha kot primernega za položaj direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti.
Na podlagi seznama primernih kandidatov posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti, je generalni sekretar Vlade Republike Slovenije predlagal vladi, da mag. Stanka Baluha z 22. januarjem 2021 imenuje na položaj direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja.
Vir: Generalni sekretariat vlade
Imenovanje dr. Sama Kopača za direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje
Vlada je sprejela sklep, s katerim je dr. Sama Kopača s 1. februarjem 2021 imenovala za direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje in sicer za dobo petih let, torej od 1. februarja 2021 do 31. januarja 2026.
Posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja za položaj direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje je na seji 16. decembra 2020 ugotovila, da je glede na izpolnjevanje pogojev in strokovno usposobljenost dr. Samo Kopač primeren kandidat za položaj direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje. Na predlog ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo je vlada sprejela imenovanje dr. Sama Kopača za direktorja Urada Republike Slovenije za meroslovje, in sicer za dobo petih let, s pričetkom 1. februarja 2021.
Vir: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
Mag. Nataša Kranjc imenovana za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih
Vlada Republike Slovenije je izdala odločbo, s katero se mag. Nataša Kranjc s 27. januarjem 2021 imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje odraslih. Imenovana je do imenovanja generalnega direktorja oziroma direktorice po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev, to je najdlje do 26. julija 2021.
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Imenovanje člana in članic upravnega odbora Univerze v Mariboru
Vlada Republike Slovenije je sklenila, da se v upravni odbor Univerze v Mariboru za mandatno dobo štirih let, od ustanovne seje upravnega odbora, kot predstavniki ustanovitelja imenujejo dr. Ivan Rozman, izr. prof. dr. Natalia Kaloh Vid in Ivana Grgić.
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport
Vlada imenovala nove članice in člane Sveta za varovanje civilnega letalstva
Zakon o letalstvu določa, da za pripravo ukrepov za usklajeno delovanje ministrstev in njihovih organov, različnih služb, agencij in drugih organizacij, ki pripravljajo in izvajajo različne vidike varovanja ali so za to odgovorne, in za usklajevanje dejavnosti v zvezi z varovanjem na predlog ministra, pristojnega za promet, vlada ustanovi Svet Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva.
Vlada Republike Slovenije je na 47. redni seji dne 8. oktobra 2019 sprejela Odlok o ustanovitvi Sveta Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva, ki določa člane Sveta Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva. Svet sestavljajo člani, ki so visoki vladni uradniki in visoki predstavniki letalske industrije, ki lahko glede na svoj položaj delujejo kot svetovalci vladi. V skladu z mednarodnimi standardi so za zagotovitev odločnega ukrepanja v Svet imenovani člani pristojni za civilno letalstvo, varnostne sile in službe, organi odgovorni za notranje zadeve, priseljevanje, carino in nadzor meja.
Ob zamenjavi odgovornih oseb je treba spremeniti tudi sklep o imenovanju članov Sveta Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva, ostali člani ostanejo nespremenjeni.
V Svetu Republike Slovenije za varovanje civilnega letalstva se z mesta:
- predsednika razreši Nina Mauhler in namesto nje imenuje Aleš Mihelič, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo
- namestnika predsednika razreši mag. Damjan Horvat in namesto njega imenuje Andrej Petelin, vršilec dolžnosti generalnega direktorja, Direktorat za letalski in pomorski promet, Ministrstvo infrastrukturo,
- člana razreši mag. Melita Šinkovec in namesto nje imenuje Franc Kangler, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve,
- člana razreši mag. Miloš Bizjak in namesto njega imenuje Uroš Lampret, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo,
- člana razreši mag. Tatjana Bobnar in namesto nje imenuje Andrej Jurič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, Ministrstvo za notranje zadeve,
- člana razreši Rajko Kozmelj in namesto njega imenuje Janez Stušek, direktor, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija,
- člana razreši Generalmajorka mag. Alenka Ermenc in namesto nje imenuje brigadir Robert Glavaš, načelnik Generalštaba Slovenske vojske, Generalštab Slovenske vojske, Ministrstvo za obrambo,
- člana razreši Dejan Matijevič in namesto njega imenuje dr. Jaroš Britovšek, vršilec dolžnosti generalnega direktorja, Obveščevalno varnostna služba, Ministrstvo za obrambo.
Vir: Ministrstvo za infrastrukturo
Vlada imenovala predstavnika Slovenije v Skupini Svetovne banke
Vlada je za predstavnika Slovenije v Skupini Svetovne banke na mesto svetovalca izvršnega direktorja konstituence Avstrije, Belgije, Belorusije, Češke, Kosova, Luksemburga, Madžarske, Slovaške, Slovenije in Turčije, imenovala Gašperja Adlešiča.
Slovenija je postala članica Skupine Svetovne banke na podlagi Zakona o članstvu Republike Slovenije v Mednarodni banki za obnovo in razvoj, Mednarodni finančni korporaciji, Mednarodnem združenju za razvoj in Mednarodni agenciji za zavarovanje investicij. V zvezi z uresničevanjem svojih pravic in obveznosti, ki izvirajo iz članstva je Slovenija 10. oktobra 2014 pristopila k sporazumu med državami konstituence v Skupini Svetovne banke, v kateri so poleg Slovenije še Avstrija, Belgija, Belorusija, Češka, Kosovo, Luksemburg, Madžarska, Slovaška in Turčija. Sporazum je sklenjen za obdobje desetih let, od 1. novembra 2014 do 31. oktobra 2024. Konstituenčni sporazum Sloveniji zagotavlja mesto polovice svetovalca izvršnega direktorja Skupine Svetovne banke. Tako ima Slovenija v desetletnem obdobju veljavnosti sporazuma za pet let zagotovljenega svojega predstavnika v Skupini Svetovne banke, in sicer od 1. novembra 2017 do 31. oktobra 2022.
Vlada je na mesto svetovalca v konstituenci Skupine Svetovne banke za obdobje do 31. oktobra 2021 za svetovalca imenovala Gašperja Adlešiča, vodjo Oddelka za izvrševanje transakcij z dolgom državnega proračuna v Direktoratu za Zakladništvo v Ministrstvu za finance.
Vir: Ministrstvo za finance
Ostali predlogi administrativnih zadev in imenovanj
Zamenjava člana nadzornega sveta
Vlada je v nadzornem svetu Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije z 21. januarjem 2021 razrešila Roka Jemca in z 22. januarjem 2021 do izteka mandata kot predstavnika ministrstva, pristojnega za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, imenovala mag. Igorja Klinarja.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti