V okviru ribiških točk so bile, glede na izstop Združenega kraljestva iz EU, predstavljene smernice za pogajanja glede ribolovnih možnosti za leto 2021 za deljene staleže. Na zasedanju je Slovenija glede na zaskrbljujoče trenutno stanje na trgu prašičjega mesa pozvala Komisijo k uvedbi ustreznih ukrepov za pomoč sektorju. V okviru točk »razno« je predsedstvo poročalo tudi o stanju pogajanj glede zakonodajnega svežnja o reformi Skupne kmetijske politike.

Uvodoma je Portugalska, ki je 1. januarja prevzela predsedovanje Svetu EU, predstavila program dela na področju kmetijstva in ribištva. V ospredju bo krepitev zagotavljanja odpornosti kmetijskega sektorja in sposobnosti odzivanja na krize, varnost in trajnost dobavnih verig ter krepitev zaščitnih ukrepov na področju zdravja rastlin. Prednost bo dana tudi krepitvi inovacij, prenosu znanja in digitalizacije v luči trajnostnega upravljanja virov, vključno z zemljo in vodo, z namenom vzdrževanja in razvoja kmetijske dejavnosti ter demografske stabilnosti. V času portugalskega predsedstva bodo v ospredju tudi vsebine, ki izhajajo iz Evropskega zelenega dogovora, in sicer akcijski načrt za ekološko kmetovanje in dolgoročna vizija za podeželska območja. Na področju ribištva bo predsedstvo med drugim skušalo doseči politični dogovor o reviziji pravil o nadzoru v ribištvu.

Komisija je danes poročala tudi o trenutnem stanju pogajanj na področju mednarodne trgovine s kmetijskimi proizvodi oziroma sklepanja mednarodnih sporazumov EU s tretjimi državami z vidika  kmetijstva. Predstavila je tudi posodobljeno študijo iz leta 2016 o kumulativnem vplivu prihodnjih trgovinskih sporazumov na agroživilski sektor. Slovenija kot izvozno usmerjeno gospodarstvo podpira pogajanja za sklenitev sporazumov o prosti trgovini med EU in tretjimi državami, pri čemer pa ohranja posebna stališča do občutljivih področij, zlasti kar zadeva kmetijstvo in standarde varne hrane. Trgovinska politika EU ima poleg gospodarskih koristi tudi pomembno vlogo pri širjenju ter varovanju vrednosti in standardov EU po svetu. Skladno s tem EU vodi poglobljene trgovinsko-politične odnose tudi z mnogimi drugimi regijami sveta in skuša s trgovinskimi partnericami naslavljati različna okoljska, socialna in politična vprašanja. Slovenija od Komisije pričakuje preglednost in transparentnost trgovinskih pogajanj, tako v razmerju do institucij EU, kot tudi v razmerju do deležnikov in državljanov.

Glede na zaskrbljujoče stanje na trgu prašičjega mesa je Slovenija na Svetu EU pozvala Komisijo k uvedbi ustreznih ukrepov za pomoč sektorju. Slovenija namreč meni, da je za konkurenčno sposobnost tega sektorja nujno potrebna podpora. Minister v predstavitvi poudaril, da »smo bili nazadnje soočeni s tako nizkimi cenami leta 2016, ko so se zaradi krize v živinorejskih sektorjih izvajali izredni ukrepi podpore živinorejskim sektorjem«. Po njegovih besedah se proizvajalci poleg izjemno nizkih cen srečujejo tudi z dodatnimi stroški zaradi afriške prašičje kuge in pandemije covid-19 zaradi zastojev klavnic ter preraščanja tež pitanih prašičev. »Zato, še zlasti v luči nujne podpore konkurenčni sposobnosti sektorja, Slovenija poziva Komisijo, da čimprej na osnovi podrobne analize uvede ustrezne ukrepe za pomoč sektorju.«

V okviru ribiških točk je Komisija predstavila smernice za pogajanja z Združenim kraljestvom glede ribolovnih možnosti za leto 2021 za deljene staleže. Po izstopu Združenega kraljestva  iz EU se, po vzoru Norveške, na letni ravni vzpostavlja posvetovanje z Združenim kraljestvom glede deljenih staležev. EU zastopa Komisija, ki se pogaja v okviru smernic, ki temeljijo na načelu celovitega usklajevanja s Svetom EU v vseh fazah posvetovanja (priprava, vodenje in zaključek posvetovanj ter poročanje). Slovenija pozdravlja transparenten pristop Komisije in še zlasti celovito usklajevanje s Svetom EU v vseh fazah posvetovanja.

Ministri EU so se v okviru točke »razno« ponovno seznanili tudi s poročilom predsedstva o stanju pogajanj na trialogih glede zakonodajnega svežnja o reformi Skupne kmetijske politike. Zaradi obsežnosti svežnja je pričakovati večmesečna pogajanja, pri čemer je pričakovati, da bodo najbolj odprta vprašanja, kot so na primer elementi zelene arhitekture, okvir za spremljanje in struktura tržnih intervencij, dokončno naslovljena v končnici pogajanj. Minister dr. Podgoršek je v zvezi s tem poudaril, da se »zavedamo, kako pomembno je, da spomladi dosežemo dogovor in da se lahko polno posvetimo pripravi in izvajanju strateških načrtov.«