26. 1. 1991: Jugoslavija se je za las izognila vojni
Na Hrvaškem brez izrednih razmer
Do sobote je bila JLA na Hrvaškem v popolni bojni pripravljenosti. Pripravljeni so bili celo seznami za aretacijo vodilnih v hrvaški in tudi slovenski vladi. Na drugi strani je bila v polni bojni pripravljenosti hrvaška rezervna policija. V petek je tako na Hrvaškem vladala velika napetost, ker se ni vedelo, ali se bo Tuđman sploh vrnil s pogovorov v Beogradu. V pogovorih s predsedstvom Jugoslavije in predstavniki JLA pa je v sobotnem jutru prišlo do kompromisnega sklepa, da se v soboto na Hrvaškem izvede demobilizacija hrvaške rezervne policije in hkrati ukine popolna bojna pripravljenost JLA. Predsedstvo SFRJ in pa JLA sta priznala legitimnost izvoljeni oblasti na Hrvaškem.
Janez Drnovšek je v odzivu na dogodke povedal, da je stališče Slovenije, da se v srbsko-hrvaške odnose ne vmešava. Razprava na seji predsedstva je bila tako burna, da je za določen čas celo zapustil sejo. Poleg tega je podal oceno, da bi od vseh jugoslovanskih republik Slovenija še najlažje šla po poti samostojnosti.
V Sarajevu srečanje delegacij BiH in Slovenije
Bolj mirni pogovori o prihodnosti Jugoslavije so v soboto potekali v Sarajevu, kjer so se srečali predstavniki slovenske in bosansko-hercegovske republike. Slovenski predstavniki (Milan Kučan, Lojze Peterle) so se zavzemali za zvezo suverenih, samostojnih držav. Alija Izetbegović pa je prihodnost republik videl v skupni Jugoslaviji. Menil je, da Slovenci ne mislijo preveč resno z odcepitvijo. Treba je le malo urediti skupno državo. Obe delegaciji sta se strinjali glede pogojev za mirno rešitev krize. Upoštevati bi morali pravico narodov do samoodločbe in priznati posameznim republikam suverenost.
SKD nima težav zaradi »klerikalizma«, prej zaradi medijskega mrka
Na letni konferenci so se srečali Slovenski krščanski demokrati. Po dobrem letu delovanja je imela stranka svoje odbore že v 58 slovenskih občinah. Andrej Capuder je pozitivno ovrednotil vlogo kristjanov v politiki v preteklosti. »Kristjani so bili v tej deželi dolga leta tiho, vendar nepogrešljivo prisotno ljudstvo. Njihova vloga je bila manj vidna, kot je bil 'proces proti četverici' ali leva disidenca okrog Nove Revije. Vendar so imeli kristjani svojo disidenco, ko so jim zapirali revije, preprečevali shode in tiskano besedo.«
Popoldne se je iz medrepubliških pogovorov v Sarajevu vrnil tudi predsednik SKD Lojze Peterle. Tudi on je jasno potrdil krščanski profil stranke znotraj Demosa. Kljub očitkom o klerikalizmu, ki jih je izražala SDZ, je Peterle zatrdil, da s to stranko normalno sodelujejo.
Delegati so govorili tudi o slabostih mlade stranke. Glede na številne prejete glasove in močno krajevno mrežo so delegati pričakovali, da bo stranka medijsko bolj prepoznavna. Nekateri so videli rešitev v ustanovitvi lastnega časopisa. Programsko so se zavzeli za socialni program, ki bi več ugodnosti prinesel družinam z več otroki, iskali so odgovore na množična odpuščanja delavcev, kako postaviti gospodarski in pravni red brez večjih stečajev ter zagovarjali krščansko etiko glede splava in istospolnih skupnosti.
Avtor: Matej M. Kavčič
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah