Uvodoma je minister dr. Podgoršek člane Sveta seznanil z določenimi aktivnostmi  ministrstva v zadnjem tednu, med katerimi je izpostavil sprejem predloga PKP 8 in določbe, ki so vezane na kmetijstvo. Prav tako je izpostavil zasedanje Sveta ministrov EU (potekalo je 25. 1. 2021), kjer je Slovenija pod točko razno predstavila potrebo o ureditvi stanja v prašičereji, to pobudo je podprlo 15 držav članic EU.

V nadaljevanju so se člani Sveta seznanili s predlogom Strateškega načrta 2023-2027 - z delom, ki se nanša na II. steber. Program razvoja podeželja 2014-2020 se od strateškega načrta razlikuje v tem, da je slednji usmerjen v doseganje rezultatov, obstaja skupni okvir spremljanja in vrednotenja, obvezni so minimalni ali maksimalni deleži sredstev za posamezne vsebine in intervencijska logika. Pomembno bo doseganje rezultatov, saj če ti ne bodo doseženi, lahko sledi začasna ustavitev ali znižanje plačil iz evropskega proračuna. Prvi grob osnutek Strateškega načrta je bil pripravljen decembra lani, vsebuje 63 potreb, 82 intervencij, opredeljena so finančna sredstva in kazalniki učinka ter rezultatov. V letošnjem letu pa bo ministrstvo skupaj s sodelovanjem deležnikov in javnostjo oblikovalo končni nabor intervencij, ki bo narejen glede na razpoložljiva finančna sredstva, prioretizacijo, cilje ter pričakovane rezultate. Predvidoma konec letošnjega decembra pa bo Strateški načrt posredovan na Evropsko komisijo. Člani so se seznanili tudi z novostmi pri posameznih specifičnih ciljih: ukinitev zgodovinskih plačilnih pravic; shema za okolje in podnebje, ki bo del I. stebra; vzpostavitev vzajemnega sklada; prvič bodo sektorske intervencije tudi del programskega dokumenta; poudarek bo na ekološkem kmetovanju in kmetovanju na gorskih območjih; uvedba plačila Natura 2000; krepitev vlaganj v verige vrednosti, povezovanja primarnega sektorja, kratkih dobavnih verig in promocija lokalne hrane; velik poudarek je na sistemih znanja in inovacij (AKIS) in digitalizaciji; poudarek je na prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju toplogrednih plinov.

Na tokratnem zasedanju sta bili podrobneje predstavljeni vsebini zelene arhitekture in mladih kmetov v Strateškem načrtu.

Zeleno arhitekturo sestavlja obvezna pogojenost, ki je okrepljena navzkrižna skladnost. Prostovoljni za kmete pa sta okoljska shema I. stebra in okoljsko/podnebni ukrepi II. stebra. Shema za okolje in podnebje je izbirna okoljska shema I. stebra, ki podpira kmetijstvo v funkcijah, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. V II. stebru pa so kmetijsko-okoljska podnebna plačila (KOPOP) ena od intervencij v okviru okoljskih, podnebnih in drugih upravljavskih obveznosti – obstajali bosta dve shemi: upravljavska shema (vsaka podintervencija vključuje predpisane pogoje, ki jih mora kmet izpolnjevati v celoti) in rezultatsko usmerjena shema (pomemben je rezultat). Natura 2000 plačila so predvidena na izbranih območjih Nature 2000, vezana so glede na omejitve, ki presegajo ustrezne standarde za dobre kmetijske in okoljske pogoje iz pogojenosti ter pogoje za vzdrževanje kmetijske površine v stanju, primernem za pašo ali pridelavo brez pripravljalnih ukrepov, ki presegajo uporabo običajnih kmetijskih metod in strojev. Urejajo se tudi neproizvodne naložbe (naložbe v ureditev mejic, suhozidov, napajališč, zaščite živali na paši, ureditev travniških sadovnjakov in ekstenzivnih planinskih pašnikov). Obvezna pa bosta usposabljanje in svetovanje, ki bosta eden izmed pogojev, ki jih bodo mogli upravičenci izpolnjevati.

Mladi kmetje so v Strateškem načrtu definirani v 7. specifičnem cilju. Za doseganje rezultatov, opredeljenih v strateškem načrtu, bo potrebna nova definicija izraza »vodja kmetijskega gospodarstva« - to je enotna definicija za oba stebra in vse oblike kmetijskih gospodarstev, kjer se sledi trem elementom: vključenosti v vsakodnevno upravljanje kmetijskega gospodarstva, prevzemanje finančne in splošne odgovornosti za kmetijsko dejavnost združenja in možnost blokiranja odločitev v združenju. Za to bo potrebno definirati vodjo kmetijskega gospodarstva v povezavi s spremembo definicije družinske kmetije v Zakonu o kmetijstvu. Ministrstvo v sedanjem programskem obdobju ni izvajalo ločene operacije za naložbe mladih kmetov in v nadaljevanju želi to tudi ohraniti. Novosti pa se načrtujejo v okviru AKIS, kjer bi se vzpostavili tako individualno kot skupinsko svetovanje oziroma prenos znanj in informacij o medgeneracijskem prenosu kmetij. Nova ukrepa s področja mladih kmetov, opredeljena v Strateškem načrtu, pa sta sodelovanje med prenosnikom in prevzemnikom, ki bi teklo v obliki mentoriranja s ciljem prenosa izkušenj in znanja med generacijami in vzpostavitev gospodarstev novih kmetov, kjer je upravičenec kmet, ki še ne izpolnjuje upokojitvenih pogojev, prvič postane nosilec in lastnik kmetijskega gospodarstva in ima ustrezno znanje in usposobljenost. Za prihodnje programsko obdobje je predvidena tudi postavitev velikostnih pragov kmetijskih gospodarstev za vstop v intervencijo po ekonomski velikosti kmetijskega gospodarstva oziroma »standardnem outputu«. To je razmeroma enostaven ekonomski kazalec, ki po definiciji odraža povprečno vrednost proizvodnje, ki jo kmetijsko gospodarstvo ob svoji strukturi proizvodnje lahko pričakuje. V primerjavi s kmetijskimi površinami, številom velikih glav živine in številom čebeljih družin, natančno opredeli velikost kmetijskega gospodarstva.

Po daljši razpravi s številnimi pripombami  je Svet sprejel sklep, da je predlog Strateškega načrta SKP 2023-2027 primerna podlaga za nadaljnje razprave, da je pa potrebno takoj nadaljevati s strokovnimi razpravami v delovnih skupinah in drugih  strokovnih  krogih z namenom, da se poiščejo in uskladijo kar najbolj optimalne rešitve za izvedbo posameznih intervencij.

Na koncu pa je bilo predstavljeno še prehodno obdobje in pravila porabe sredstev (mehanizem NextGen).

Zaradi zamika reforme SKP se programsko obdobje 2014-2020 podaljšuje za dve leti. Izplačila v okviru trenutne finančne perspektive bodo tako možna do 31. 12. 2025.

Za nemoteno izvajanje tega dvoletnega prehodnega obdobja imajo države članice na voljo pravice porabe za leti 2021 in 2022, ki sta bili sicer v okviru večletnega finančnega okvirja  predvideni za izvajanje Strateškega načrta v novem programskem obdobju. Tako bo Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 prejela dodatna sredstva v višini 244,7 milijonov evrov (tem sredstvom moramo pripisati še del, ki ga prispeva Slovenija, torej približno 23 %). Omenjena sredstva bodo Sloveniji na voljo z 10. spremembo PRP 2014-2020, v okviru katere bo pripravljena tudi razdelitev sredstev med posameznimi ukrepi oziroma vsebinami. Pravila za izvajanje nadaljnji dve leti ostajajo enaka – torej »stara pravila nov denar«. Sredstva iz naslova mehanizma za okrevanje je potrebno porabiti do konca leta 2022, prenos v naslednje leto namreč ni možen, kot je to slučaj pri sredstvih iz prehodne uredbe.