Skoči do osrednje vsebine

Sistem sanacijskih naprav na dnu Blejskega jezera skrbno pregledan

Direkcija Republike Slovenije za vode je za potrebe izboljšanja stanja Blejskega jezera poleti 2020 opravila pregled in obsežno podvodno ter geodetsko snemanje sistema sanacijskih naprav v jezeru. Zaradi slabšanja kakovosti jezerske vode, cvetenja jezera in vse večje onesnaženosti je bilo nujno preveriti stanje cevovodov in natege, ki skrbijo za splakovanje in prezračenost predvsem spodnjih plasti Blejskega jezera. Za ta namen je bilo opravljenih kar 90 potopov.

Ob svetovnem dnevu Zemlje je lani, 21. aprila 2020, na Bledu potekal pogovor o zaskrbljujočem stanju Blejskega jezera in njegovi revitalizaciji. Na pobudo župana Bleda, Janeza Fajfarja, so se ga udeležili predsednik Republike Slovenije, Borut Pahor, predstavniki Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine Bleda ter direktor Direkcije Republike Slovenije za vode, Roman Kramer. V skladu z dogovorom na pogovoru je Direkcija za vode za hitrejše ukrepanje in reševanje stanja jezera izvedla obsežen pregled dna Blejskega jezera.

Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera

Dotok Radovne, skupaj z natego Blejskega jezera, predstavljata učinkovit sistem za izpiranje jezera. Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera je eden od ključnih hidrotehničnih ukrepov za doseganje dobrega stanja vodnega telesa. Za upravljanje in vzdrževanje sistema ter odločanje o izdaji različnih mnenj, smernic, pogojev in soglasij skladno z Zakonom o vodah, je nujno poznati tako stanje objektov in naprav, kot tudi evidentirati natančno lokacijo in globino podvodnih tras cevovodov. Cevovod odvoda hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera - tako imenovana natega Blejskega jezera - je bil podvodno pregledan nazadnje leta 2000.

Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera obsega dovodni sistem čiste vode Radovne v Blejsko jezero in odvodni sistem hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera – tako imenovana natega Blejskega jezera. Z namenom, da se poveča naravna pretočnost jezera in jezero prezrači, je bila že leta 1964 v jezero po cevovodu speljana čista voda iz vodotoka Radovna. Dovodni kanal v jezero priteče na SZ delu, kjer je voda Radovne usmerjena v dva kraka (krak 1 dolžine 270,29 m je usmerjen proti vzhodnemu delu jezera do globine 14 m, krak 2 dolžine 169,35 m pa proti zahodnemu delu do globine 19 m).

Sistem odvoda hipolimnijskih vod iz Blejskega jezera - tako imenovana natega Blejskega jezera, je bila zgrajena leta 1981 z namenom odstranjevanja onesnaženih, z nutrienti bogatih spodnjih plasti jezerske vode (hipolimnij). Za odvod hipolimnijske vode iz vzhodne in zahodne kotanje jezera so po dnu jezera položeni trije kraki cevovodov, ki so iz jezera speljani v profilu iztoka vodotoka Jezernice (krak A: cevovod iz zahodne kotanje jezera dolžine 949,49 m, krak B: cevovod iz vzhodne kotanje jezera dolžine 630,30 m, krak C: cevovod iz vzhodne kotanje jezera dolžine 985,46 m).

Podvodno geodetsko in video snemanje sistema sanacijskih naprav

Sistem sanacijskih naprav Blejskega jezera opravlja pomembno funkcijo pri izboljšanju, zagotavljanju in ohranjanju kakovostnega stanja vodnega telesa Blejskega jezera. S ciljem kontrolnega pregled stanja podvodnih krakov cevovodov sistema sanacije Blejskega jezera (tako dovodnih kot odvodnih krakov), dokumentiranja stanja cevovodov in izdelave natančnejšega pozicijskega geodetskega posnetka cevovodov ter elaborata, ki bo služil kot informacijska podlaga za prostorsko podatkovne baze, je Direkcija RS za vode v letu 2020 pristopila k izdelavi podvodnega geodetskega in video snemanja sistema sanacijskih naprav Blejskega jezera.

Glavni del pregleda in snemanja podvodnega dela sistema sanacije Blejskega jezera (podvodna dela) je bil izveden v juniju in juliju 2020. V zahtevnih pogojih akvatorija Blejskega jezera, slaba vidljivost in nizka temperatura vode, so pregled in posnetek izvedli potapljači Društva za podvodne dejavnosti Bled, ki so v ta namen opravili preko 90 potopov in pregledali skupaj 3005,34 metrov cevovodov.

Na dovodu ni zabeleženih poškodb niti zaznanih nepredvidenih iztokov vode, ustja cevi niso zasuta, na ustjih cevi pa so vidni močni sledovi delovanja vodnega toka, kar pomeni, da voda Radovna v Blejsko jezero doteka. Na cevovodih odvoda - tako imenovane natege Blejskega jezera, ni zabeleženih poškodb. Evidentirano je sesanje na vtoku v cevi in na perforiranem odseku cevovodov. Sesanje izven predvidenih mest ni bilo zabeleženo. Natega Blejskega jezera torej ustrezno funkcionira.            

S pregledom je bilo ugotovljeno, da kljub starosti obe funkcionalni celoti sistema sanacije Blejskega jezera, tako dovodni kot odvodni del, opravljata namensko funkcijo in delujeta.