Slovenija in Hrvaška bosta na Evropsko komisijo poslali skupno vlogo za registracijo Istrskega medu/Istarskog meda pri Evropski komisiji. Prehodna nacionalna zaščita tako pomeni, da je ime Istrski med/Istarski med zaščiteno samo na območju Slovenije in Hrvaške, dokler ga ne registrira Evropska komisija. Po registraciji pri Evropski komisiji bo ime Istrski med/Istarski med zaščiteno na celotnem ozemlju Evropske unije.

Istrski med/Istarski med se lahko prideluje samo na območju slovenske in hrvaške Istre. Območje v Sloveniji zajema območje primorskih občin Koper, Izola, Piran in Ankaran, območje proizvodnje na Hrvaškem pa Istrski polotok s pripadajočimi otoki v Istrski županiji, območje občin Opatija, Lovran, Mošćenička Draga in Matulji, otoka Cres in Lošinj s pripadajočimi manjšimi otoki Unije, Ilovik, Susak, Vele Srakane ter nizom manjših nenaseljenih otokov.

Zaradi svojega posebnega položaja, ker leži na meji dveh biogeografskih regij, mediteranske in kontinentalne, je za Istro značilna zastopanost rastlinskega sveta dinarskega, alpskega in sredozemskega območja. Zaradi tega je na Istrskem polotoku več vegetacijskih območij, raznovrstna vegetacija pa je bistvena osnova za pridelavo Istrskega medu/Istarskog meda.

Posebnost Istrskega medu/Istarskog meda se zato kaže prav v naravnih virih, ki omogočajo njegovo proizvodnjo. V vzorcih cvetličnega medu z območja Istre je bila ugotovljena prisotnost cvetnega prahu več kot 110 rastlinskih vrst, vendar z relativno majhnimi deleži.

Vrste Istrskega medu/Istarskog meda so tako med iz akacije, žajblja, kostanja, lipe, šetraja ter cvetlični med in gozdni med.

Poleg pridelave mora na tem geografskem območju mora potekati tudi pakiranje Istrskega medu/Istarskog meda.

Pakiran Istrski med/Istarski med je označen z enotnim znakom v obliki kapljice medu.

Preden začnejo čebelarji s pridelavo Istrskega medu/Istarskog meda, se morajo za pridobitev certifikata certificirati pri certifikacijskih organih.