V uvodu seje je minister dr. Podgoršek predstavil aktivnosti ministrstva pri sprejemanju zakonodaje in druge aktivnosti, povezane predvsem z bodočim strateškim načrtovanjem kmetijske politike, prihajajočim predsedovanjem Slovenije Svetu EU in aktualnimi pomočmi kmetom zaradi epidemije.

Članom Sveta je bilo predstavljeno stanje pri pripravi Strateškega načrta za Skupno kmetijsko politiko 2023–2027 ter širši kontekst, v katerem nastaja ta pomembni dokument. Strateški načrt bo nadomestil Program razvoja podeželja Republike Slovenije (RS) 2014–2020 (PRP 2014–2020), prvič pa bo vključeval tako I. kot tudi II. steber Skupne kmetijske politike (SKP). Osnutek tega dokumenta je bil pripravljen decembra lani in se trenutno na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zelo intenzivno dopolnjuje in izboljšuje. Vzporedno se na različnih ravneh vršijo ciljno vodene razprave z vsemi ključnimi reprezentativnimi institucijami ter zainteresirano javnostjo. Člani Sveta za razvoj so se seznanili s tem, da je potrebno pričakovati resno vsebinsko reorientacijo SKP, saj smo zavezani k upoštevanju Evropskega zelenega dogovora in obeh osrednjih strategij, ki sta nastali na tej podlagi: Strategijo EU »od vil do vilic« in Strategijo o biodiverziteti do 2030. Poleg tega pa smo zavezani tudi k upoštevanju priporočil Evropske komisije, ki jih je izdala decembra lani za vsako od držav članic.

Priprava Strateškega načrta sicer sovpada z intenzivnim izvajanjem podaljšanega PRP 2014–2020. Ker se implementacija reforme SKP zamika za dve leti (s 1. 1. 2021 na 1. 1. 2023), bo del sredstev (dobrih 244 milijonov evropskih sredstev) iz nove finančne perspektive 2021–2027 pripojenih k obstoječemu PRP 2014–2020 (gre za alokaciji evropskih sredstev za leti 2021 in 2022). K tem sredstvom bo dodanih še 73,3 milijonov evrov iz posebne linije Instrumenta za okrevanje, specifično namenjene razvoju podeželja. Na MKGP se v povezavi s koriščenjem dodatnih sredstev na II. stebru že pripravlja 10. sprememba PRP 2014–2020, ki jo bo ministrstvo – tako kot vse spremembe doslej – pred pošiljanjem na Evropsko komisijo uskladilo z vsemi ključnimi deležniki. Ambicija Evropske komisije pri tem pa je, da se s »svežim« denarjem kljub »starim pravilom porabe« podpre okoljske in podnebne cilje ter krepi odpornost podeželskih območij.

Ministrstvo je članom Sveta predstavilo tudi vlogo in pomen Mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je del 750 milijard evrov vrednega Instrumenta za okrevanje. Predstavljeni so bili tudi projekti, ki jih je MKGP uvrstilo v Načrt za okrevanje in odpornost. Vsi trije finančni viri, podaljšani PRP 2014–2020, strateški načrt kot tudi Načrt za okrevanje in odpornost, nastajajo v aktualnih razmerah epidemije covid-19, zato ni presenetljivo, da se vsebine vseh treh virov do določene mere prepletajo. Predvsem je razvidna podpora ciljem zelene in digitalne transformacije ter podnebnim ciljem.  

V razpravi so posamezni člani pozdravili ciljno usmerjenost bodočega strateškega načrtovanja, večji poudarek na digitalizaciji, prenosu znanja in izobraževanju ter povezovanju deležnikov. Dogovorili so se, da se na naslednji seji, ki bo predvidoma v marcu, oblikujejo usmeritve Sveta do ključnih odprtih vprašanj, s katerimi se ministrstvo srečuje pri pripravi strateškega načrta.

Svet za razvoj v kmetijstvu, gozdarstvu in prehran je strokovno svetovalno telo ministra, ki podaja mnenja, predloge in pobude o strateških vsebinah trajnostnega razvoja kmetijstva, gozdarstva in prehrane, zlasti glede podnebnih sprememb, okolja in upravljanja s tveganji, digitalizacije, skupne kmetijske politike in drugih sektorskih politik, inovacij in podjetništva, optimizacije procesov, agrarne ekonomike, prenosa znanja in inovacij v kmetijstvu, znanosti, raziskav in razvoja, bazičnih raziskav in analiz, sodobnih pridelovalnih in predelovalnih tehnologij, varne hrane, verig vrednosti, povezovanja in sodelovanja, povezave z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, trajnostnega kmetijstva, trajnostnega gozdarstva, gospodarjenja z naravnimi viri ter krožnega gospodarstva in biogospodarstva.

Svet sestavljajo mag. Matej Rus, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru; izr. prof. dr. Milan Lakota, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru; red. prof. dr. Zdravko Kravanja, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru; dr. Rok Mihelič, prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, prof. dr. Emil Erjavec in prof. dr. Franc Pohleven, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani; doc. dr. Aleš Gačnik, Fakulteta za turistične študije - Turistica Univerze na Primorskem; doc. dr. Emilija Stojmenova Duh, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani; mag. Jasna Kržin Stepišnik, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana; dr. Tatjana Zagorc, SRIP HRANA; dr. Blaž Germšek in dr. Klemen Lisjak, Kmetijski inštitut Slovenije; doc. dr. Jožica Gričar, Gozdarski inštitut Slovenije; prof. dr. Igor Pravst, Inštitut za nutricionistiko; izr. prof. dr. Marko Debeljak, Inštitut »Jožef Stefan«; Edo Oblak, Zavod SLOLES, slovensko lesno združenje; Toni Balažič, Skupina Panvita; dr. Mitja Krajnc, Žipo Lenart d. o. o.; Boštjan Kosec, Ekološka kmetija Kosec; Roman Ferenčak, Ocean Orchids d. o. o.; Mitja Herga, Puklavec Family Wines; Uroš Macerl, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije; Matevž Jeran, magister inženir prehrane; dr. Peter Wostner, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko; in dr. Tomaž Boh, Direktorat za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.