Evropska komisija je sveženj zakonodajnih predlogov za novo Skupno kmetijsko politiko (SKP) objavila 1. junija 2018. Od objave omenjenega zakonodajnega predloga na EU ravni poteka njegova intenzivna obravnava v okviru delovnih skupin Sveta EU, Posebnega odbora za kmetijstvo ter Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo. Na podlagi pripomb držav članic je vsakokratno predsedstvo pripravilo predloge dopolnitev zakonodajnih predlogov. Pomemben napredek je bil narejen 21. oktobra 2020, ko so kmetijski ministri na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo dosegli političen konsenz na zakonodajni sveženj za reformo SKP, tako imenovani splošni pristop. Nato je 23. oktobra 2020 Evropski parlament na plenarnem zasedanju sprejel stališče na zakonodajni paket. S tem so bile pripravljene ključne podlage za začetek pogajanj med Svetom EU, Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, tako imenovani trialogi. Trialogi so tako potekali pod nemškim predsedstvom, intenzivno delo pa se je že začelo s predsedovanjem Portugalske oziroma je ena od prioritet portugalskega predsedstva. Potrebno je še dodati, da še ni delegiranih in izvedbenih aktov, pripravljeni bodo tekom letošnjega leta. Epidemija covid-19 je namreč močno posegla v delovanje evropskih institucij ter izrazito zavrla sprejemanje bodočega zakonodajnega okvira za pripravo strateških načrtov. Prioritetno je bila pozornost namenjena namreč uspešnemu odzivanju na zdravstveno, gospodarsko in socialno krizo. Datum začetka izvajanja nove SKP se glede na sprejete dogovore tako premika na 1. januar 2023.

V ospredju bodoče SKP in s tem posledično tudi Strateškega načrta 2023–2027 je krepitev odpornega in trajnostno naravnanega prehranskega sistema, zaradi česar se vse razprave, ki smo jih vršili s ključnimi deležniki iz kmetijskega, živilskega in gozdarskega sektorja v zvezi s pripravo vseh sedmih protikriznih zakonodajnih predlogov ali pa vsebin, uvrščenih v Načrt za okrevanje in odpornost (tako imenovani NextGen), neposredno povezujejo prav z vsebinami bodočega Strateškega načrta 2023–2027. Prav vsebine mehanizma NextGen in Strateškega načrta 2023–2027 ter podaljšanega Programa razvoja podeželja (PRP) 2014–2020 se v letih 2021-2027 izrazito prepletajo, zato se vse vsebinske razprave glede načrtovanja ukrepov in intervencij vedno dotikajo vseh treh razpoložljivih finančnih mehanizmov.

V povezavi z zgoraj navedenim je treba izpostaviti tudi proces sprejemanja večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, ki določa proračunski okvir in glavne usmeritve za SKP, pri katerem je ravno tako prišlo do zamika. Evropska komisija je svoj predlog predstavila maja 2018, zadnji korak sprejetja naslednjega dolgoročnega proračuna EU pa je bil narejen decembra lani.

Na pripravo strateškega načrta nove SKP pa vplivajo tudi drugi ključni dokumenti: maja lani je Evropska komisija predstavila dve novi strategiji, ki sta nova elementa Evropskega zelenega dogovora, in sicer Strategijo »Od vil do vilic« ter Strategijo o biotski raznovrstnosti do leta 2030. Od držav članic se pričakuje, da bodo okrepile ambicije za doseganje »zelenih« ciljev prek ukrepov, financiranih v okviru Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Gre za nadgradnjo sedanjega Programa razvoja podeželja 2014–2020. S tem v zvezi naj omenimo še priporočila Evropske komisije za strateške načrte SKP – šele 18. decembra 2020 so bila objavljena priporočila za vsako državo članico. Priporočila naslavljajo določene gospodarske, okoljske in socialne cilje prihodnje SKP, še posebej pa ambicije ter specifične cilje Strategije »Od vil do vilic« in Strategije o biotski raznovrstnosti do leta 2030. Priporočila, ki ji jih je decembra lani prejela tudi Slovenija, torej pomembno vplivajo na vsebino in pripadajoče intervencije strateškega načrta.

Na MKGP je bilo za pripravo strateškega načrta ustanovljenih pet delovnih skupin, v katerih sodelujejo predstavniki inštitucij in resorjev, in sicer: horizontalna skupina, skupina za pametno in odporno kmetijstvo, skupina za varovanje okolja in prilagajanje na podnebne spremembe, skupina za podeželje ter skupina za oblikovanje aktivnega oziroma pravega kmeta.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z omenjenimi delovnimi skupinami kot tudi z ostalimi strokovnimi institucijami ter deležniki v procesu priprave strateškega načrta intenzivno sodeluje. Tako že v februarju, po januarskih predstavitvah izhodišč strateškega načrta članom Sveta za kmetijstvo načrtujemo izvedbo interaktivnih delavnic s člani delovnih skupin. Z delavnicami želimo spodbuditi kakovostno razpravo in odzive v smeri, kako z danimi sredstvi najbolje doseči cilje oziroma rezultate. Tovrstne delavnice bomo v spomladanskem času še ponovili. 

V tem letu torej načrtujemo nadaljevanje ciljno usmerjene komunikacije z javnostjo. Način tega dela bo prilagojen epidemiološkim razmeram, želimo pa si, da bi se približali zainteresirani javnosti, pridelovalcem, podjetjem na določenem območju. Sledila bo široka javna razgrnitev Strateškega načrta 2023–2027, ob tem pa bo ves čas potekalo intenzivno sodelovanje s predstavniki, imenovanimi v okviru delovnih skupin, predstavniki kmetijskih sektorjev, izvajalci predhodnega vrednotenja in pripravljavci okoljskega poročila, mnenjedajalci v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje ter drugimi ministrstvi. Ko bo Strateški načrt medresorsko usklajen, ga bo obravnavala tudi Vlada Republike Slovenije.

S tem celovitim opisom celotnega procesa želimo poudariti vključujoč pristop, ki ga vodi MKGP do vseh deležnikov in na visoke standarde, ki smo si jih postavili glede transparentnosti našega delovanja in procesa priprave Strateškega načrta SKP 2023–2027. Navsezadnje je sodelovanje z zainteresirano javnostjo, ključnimi deležniki, zahteva, ki izhaja iz bodočega pravnega okvira za pripravo strateških načrtov. Naše ministrstvo ima po dveh celovitih programskih obdobjih 2007–2013 in 2014–2020 bogate izkušnje s pripravo programskih dokumentov, z vodenjem celotnega procesa, usklajevanja le-tega z ožjo in širšo javnostjo ter Evropsko komisijo, zato smo prepričani, da bomo to nalogo – kljub izrazito težkim razmeram, povezanih z epidemijo covid-19 - uspešno opravili.