Z zaključkom prestrukturiranja vseh bank, ki so v letih 2013 in 2014 prejele državno pomoč, so dne 31. 12. 2019 dokončno prenehale veljati zaveze, ki jih je Republika Slovenija dala Evropski komisiji v skladu s pravili o državnih pomočeh. Izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank je zaključeno, posledično pa je zaključeno tudi poročanje Ministrstva za finance o točkah, ki so vezane na izvajanje teh ukrepov.

Ministrstvo za finance pa skladno z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank še naprej spremlja učinke izvedenih ukrepov ter na podlagi informacij, pridobljenih s strani Banke Slovenije, pripravi polletno poročilo vladi. V njem vlado med drugim seznani s kapitalsko ustreznostjo bank, v zvezi s katerimi so bili izvedeni ukrepi, in stanjem v bančnem sistemu v zadnjih šestih mesecih.

Poročilo ugotavlja, da obe banki (NLB, NKBM) dosegata kapitalske zahteve, ki jih je v okviru procesa nadzorniškega pregledovanja in vrednotenja določil pristojni nadzornik. Abanka, ki je bila prav tako deležna državne pomoči, je bila februarja 2020 prevzeta s strani NKBM, septembra 2020 pa sta se obe banki združili. Podatkov za Abanko zato Banka Slovenije ne poroča več.

Z drugim valom epidemije covid-19 ter s poslabšanjem epidemioloških razmer in ponovno uvedbo omejitvenih ukrepov ostaja makroekonomsko tveganje visoko. Poleg visokega tveganja, ki izhaja iz makroekonomskega okolja, v bankah obstaja povečano dohodkovno in kreditno tveganje. V zadnjem četrtletju leta 2020 so ostala tveganja za bančni sistem enaka kot v četrtletju pred tem.

Tveganje za bančni sistem, ki izhaja iz trga nepremičnin, ostaja zmerno. Navkljub krizi covid-19 je dinamika večine kazalcev s trga nepremičnin še vedno stabilna, njihova rast pa zmerna. Dokončni vpliv krize na trg stanovanjskih in poslovnih nepremičnin bo sicer odvisen od njenega trajanja in hitrosti okrevanja gospodarstva, predvsem bo odločujoč vpliv drugega vala pandemije v Evropi, ki se je začel jeseni leta 2020. 

Odpornost bančnega sistema na negativne učinke ob morebitni uresničitvi tveganj pa je ostala visoka zaradi dobrega kapitalskega položaja. Likvidnost bančnega sistema se je kljub zaostrenim gospodarskim razmeram zaradi pandemije covid-19 v letu 2020 izboljšala. S tem se ohranja zmožnost absorpcije negativnih učinkov ob morebitni uresničitvi tveganja financiranja na visokem nivoju.

Kapitalski in likvidnostni položaj bančnega sistema je torej ostal močan, kar je ključno za nadaljnjo likvidnostno podporo bančnega sektorja gospodarstvu pri soočanju s posledicami epidemije covid-19. Na finančnih trgih pa tudi podpora denarne politike, fiskalni in regulatorni ukrepi še dodatno prispevajo k ohranjanju ugodnih pogojev za kreditiranje vseh sektorjev.