5. 2. 1991: Pučnik in Demos za čimprejšnjo osamosvojitev Slovenije

Predsednik Demosa Pučnik je za nemške medije podal mnenje, da so se pogovori med jugoslovanskimi republikami glede oblikovanja konfederacije izkazali za neuresničljive. V telefonski izjavi je dopustil možnost poznejšega tesnejšega povezovanja suverenih držav Slovenije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Kot je povedal, slovenska skupščina pripravlja ustavni amandma, s katerim bo iz republiške ustave črtano vsakršno omenjanje Jugoslavije, potekajo pa tudi priprave za uvedbo lastnega denarja.

Pučnikovemu stališču sta pritrdili vodstvi Demosovih strank Slovenske demokratične zveze (SDZ) in Socialdemokratske stranke Slovenije (SDSS), ki sta slovensko predsedstvo in vlado pozvali k ukrepanju. SDZ je predlagala sklenitev medrepubliškega sporazuma o razdružitvi Jugoslavije, ki bi v primeru neuspeha slovenski skupščini omogočal enostransko razglasitev samostojnosti Slovenije.

Živahna mednarodna dejavnost

Čeprav so Združene države Amerike podpirale ohranitev enotne Jugoslavije in njenega nespremenjenega mednarodnopravnega statusa, se je ta dan v Ljubljani s slovenskim političnim vrhom srečal veleposlanik ZDA v Beogradu Warren Zimmermann. Z njim so se sestali predsednik slovenske skupščine France Bučar, predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, podpredsednik vlade in minister za gospodarstvo Jože Mencinger, zunanji minister Dimitrij Rupel in predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan ter mu predstavili slovenski pogled na zapleteno dogajanje v državi.

O slovenskih stališčih je bila obveščena tudi evropska javnost. Na dvodnevnem obisku pri nas se je mudila delegacija slovenskim osamosvojitvenim prizadevanjem naklonjene Evropske zveze krščanskih demokratov (EUCD) pod vodstvom Thomasa Jansena. Z njimi sta se srečala predsednik slovenske vlade Peterle in zunanji minister Rupel.

Da se je Evropa zavedala resnosti razmer na Balkanu, je bilo mogoče razumeti tudi iz besed tedanjega nemškega zunanjega ministra, ki je za časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung izjavil, da je položaj v Jugoslaviji »izjemno grozeč in težak«. Skupno stališče evropske povezave je ostajalo nespremenjeno, Evropa kot celota pa je še vedno podpirala enotno in ozemeljsko nedeljeno Jugoslavijo.

Ob tem je iz Beograda prišla posebej zgovorna novica. Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Budimir Lončar je delegate v zvezni skupščini obvestil, da je Svet Evrope odločanje o sprejemu Jugoslavije v polnopravno članstvo te organizacije odložil na jesen 1991. Nekateri delegati so odločitev komentirali z besedami »Prišli smo v predsobo Evrope. Zdaj nam grozi nevarnost, da nas od tam preženejo na stopnišče« in mnenji, da je »Jugoslavija postala že kost v grlu Evrope«.

Kulturniki o aktualnosti Prešerna

Pred slovenskim kulturnim praznikom je v ljubljanskem Cankarjevem domu potekala tradicionalna okrogla miza Društva slovenskih pisateljev. Na njej so kulturni ustvarjalci Janko Kos, Boris Paternu, Miran Košuta in Dane Zajc ob moderiranju Mateja Bogataja in Marka Juvana razpravljali o Prešernovi pesnitvi Krst pri Savici in njeni aktualnosti za slovenski čas. Zato je beseda tekla predvsem o motivih nacionalnega epa, kot so uporništvo, pokristjanjevanje, sprava, samomor in krivda.

Avtor: Blaž Karlin