Dragi Slovenke in Slovenci, državljanke in državljani,

dragi rojaki v zamejstvu in po svetu, dragi prijatelji,

narodna kultura je skozi zgodovino ohranjala slovensko bit in krepila nacionalno zavest, ki je svojo uresničitev dosegla skozi slovensko osamosvojitev. Kultura je zato eden ključnih temeljev slovenske nacije in samostojne slovenske države. Zavedanje njenega pomena se odraža tudi v tem, da je kulturni praznik slovenski državni praznik in dela prost dan.

Epidemija koronavirusa je močno zaznamovala naša življenja in nas soočila s povsem novo realnostjo. Lansko leto je bilo težko za vse. Zavedamo se, da je ob zaprtju javnega življenja veliko breme tega ukrepa utrpela tudi kultura. Vlada je zato v protikoronskih paketih doslej namenila 36,4 milijonov EUR pomoči kulturnim ustvarjalcem, društvom, ustanovam in zavodom s področja kulture. Vse v želji, da bi različne dejavnosti na področju kulture to težko obdobje preživele s čim manj posledic. Slovenija je po odzivnosti kot obsegu pomoči zaradi epidemije najbolj prizadetim dejavnostim, skupinam in posameznikom lahko vzor drugim državam. Za leto 2021 so se glede na leto 2020 povečala tudi sredstva proračuna Ministrstva za kulturo za 48,5 milijonov EUR in v skupni višini tako znašajo 238 milijonov EUR.

Kultura je spremljala slovenskega človeka skozi različna zgodovinska obdobja. Krepila in bodrila ga je v najtežjih časih, ga opogumljala v prelomnih odločitvah. To njeno poslanstvo je posebej na preizkušnji v času epidemije. Da bi bili v soočenju z njo uspešni, moramo namreč združiti vse svoje moči in najboljše, kar kot narod premoremo. Zato je toliko težje razumeti odziv dela slovenskih ustvarjalcev s področja kulture, ki so razmere zaradi epidemije izkoristili za poglabljanje razdeljenosti javnosti, za krepitev dvomov v ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, za sejanje strahu in sovraštva. Razmere so preveč resne, da bi se nanje odzivali skozi ulični aktivizem, grožnje in mazaške akcije. Od kulture, ki je ključen del narodovega duhovnega obstoja in kot taka vir moči narodu za soočenje s težkimi preizkušnjami, bi v teh časih pričakovali drugačno, bolj državotvorno držo.

Izkazalo se je, da nas je epidemija v marsičem doletela nepripravljene. Razgalila je številne slabosti v družbi. Še izraziteje se je pokazalo, kako nepripravljeni smo sprejemati drugačnost, prisluhniti drug drugemu, se medsebojno spoštovati, ohranjati kulturo dialoga in medsebojno komunikacijo. Pokazala je, kako hitro smo pripravljeni pozabiti na najšibkejše, kako težko se odpovemo svojemu udobju in ustaljenemu načinu življenja. Epidemija je tudi na področju kulture odprla nekatera pomembna vprašanja. Morda je zdaj pravi čas, da kultura nastavi ogledalo tudi sebi.

Slovenija bo v drugi polovici letošnjega leta drugič predsedovala Svetu Evropske unije. To bo priložnost za slovensko kulturo in njeno prepoznavnost. Verjamem, da bo s svojo ustvarjalno energijo in svežino potrdila vpetost Slovenije v evropski kulturni prostor. Predsedovanje bo tudi priložnost za oživitev skupnega kulturnega prostora s Slovenci, ki živijo zunaj meja naše domovine.

Današnji kulturni praznik bo zaradi epidemije gotovo potekal v drugačnem vzdušju, kot bi sicer. Kljub temu želim, da nič manj doživeto in srčno. Veseli me, da so številni ustvarjalci našli nove, digitalne načine ustvarjanja in poiskali nove, inovativne rešitve svojega umetniškega izražanja. Ko se ustvarjalnost širi med ljudmi ne glede na fizične ovire in druge omejitve, se znova potrjuje večna resnica, da resnična umetnost ni nikoli ujeta v času in prostoru. Je svobodna in zato brezčasna.

Kljub temu, da so za nami težki časi, nikoli ne izgubimo upanja. Kajti vse mine in tudi ta težka preizkušnja bo minila. Naj nas vedno spremljajo in opogumljajo besede spodbude in upanja velikega pesnika Franceta Prešerna iz Sonetnega venca:

"Vreména bodo Kranjcem se zjasnile, jim milše zvezde kakor zdaj sijale, jim pesmi bolj sloveče se glasile".

Iskrene čestitke ob Prešernovem dnevu, slovenskem kulturnem prazniku.