Marko Grobelnik je raziskovalec v Laboratoriju za umetno inteligenco na Inštitutu "Jožef Stefan" v Ljubljani (IJS) in digitalni glasnik Slovenije. V zadnjih letih intenzivno sodeluje v mednarodnih organizacijah, kot so OECD, Svet Evrope, GPAI, in z Evropsko komisijo pri prihodnji zakonski ureditvi umetne inteligence. Z ekipo na IJS sodeluje pri izdelavi »OECD AI Policy Observatory«, kjer je namen sprotno opazovanje in razumevanje razvoja umetne inteligence v svetu. V letu 2020 je sodeloval pri ustanovitvi IRCAI - Mednarodnega raziskovalnega instituta za umetno inteligenco pod pokroviteljstvom UNESCA, ki je lociran v Ljubljani.

Kako je z novo realnostjo povezana digitalizacija in kaj rešuje?

V svojem bistvu je digitalizacija mehanizem, ki nekatere življenjske procese optimizira in jih naredi učinkovitejše. Nekoč so tak vpliv imeli mehanski stroji, danes so to računalniki. V času covida-19 je digitalizacija pomembna – predvsem zaradi obveščanja. Zelo pomemben je hiter prenos informacij, saj bi bilo v času pandemije žrtev v nasprotnem primeru bistveno več.

Digitalizacija in covid-19 sta vplivala tudi na spremembo življenjskega stila. Mnogo fizičnih stikov je prešlo v digitalni svet. Šola, sestanki, poslovanje ipd. Tudi podjetja so se morala v veliki meri digitalizirati. Izjema so bile tovarne, kjer je bilo to veliko težje.

Hkrati je digitalizacija zelo pomagala tudi pri iskanju cepiva in razumevanju te bolezni.

Zelo pozitivna aplikacija, ki jo je uvedla slovenska vlada, je zagotovo tudi aplikacija OstaniZdrav. Koristna je zato, ker lajša delo slovenskim epidemiologom, teh je zelo malo, predvsem pa nas lahko tudi zavaruje. Je primer dobre prakse, ki so jo že uvedle tudi nekatere druge evropske države. Upajmo seveda, da do eksplozivnega izbruha covida-19 ne bo prišlo, ampak tovrstna aplikacija lahko v res kritičnem trenutku rešuje življenja. Poleg tega pa nikakor ne posega na področje naše zasebnosti.

Covid-19 ni samo zdravstvena težava, ampak prinaša tudi globalne ekonomske izzive?

Absolutno. Družba je dinamični proces, vse stvari so vzročno-posledično povezane. Pogosto pa ni povsem očitno, na kakšen način.  

Poslovni procesi vplivajo na spremembo dela, ekonomijo, stroške itn. Del tega je tudi fizično oz. socialno distanciranje, ki ima prav tako določen vpliv. Ljudje namreč v takšni situaciji, kot je covid-19, spreminjajo tudi potrošniške navade. Spremembe v svetu pa pomembno vplivajo tudi na slovensko ekonomijo. Nekateri ljudje so izgubili tudi službo.

V začetku leta sem bil v New Yorku. Takrat je bilo to cvetoče mesto, vsega je bilo v izobilju, povsod prometni zastoji. Če bi me takrat kdo vprašal, kdaj bi lahko vse to izginilo, bi zagotovo pomislil na vojno. Ampak ni bila vojna, v zelo kratkem času je to povzročil covid-19.

Dejstvo pa je, da bo ta kriza še trajala, in tega se moramo zavedati ter na ustrezen način prilagoditi svoje življenje.

Trenutna slovenska vlada veliko poudarka daje sodelovanju s sosednjimi državami na vseh področjih. Odziv sosednjih držav je prav tako aktiven in v luči odličnih sosedskih odnosov. Je Slovenija eden od pomembnih partnerjev lahko tudi na področju digitalizacije in umetne inteligence?

Slovenija je na mednarodnem parketu na nekaterih področjih zagotovo pomemben partner. Na področju umetne inteligence v Sloveniji deluje približno 200 raziskovalcev in pa nekje do 20 podjetij. V primerjavi z drugimi državami imamo seveda manjše kapacitete. Vendar pa se moramo zavedati, da to pri znanstvenem delu ni nujno najpomembnejše. Pri inovacijah ne šteje toliko število ljudi kakor kvaliteta ideje, inovacije. Tu pa Slovenci smo konkurenčni in smo nase lahko ponosni.

Je zaupanje v trenutni situaciji ena od pomembnih vrednot?

Eden od projektov, s katerim se na inštitutu ukvarjamo, je tudi analiza novic. To, kar se danes imenuje »infodemija«. To niso nujno lažne novice, lahko so samo polresnične ali pa zavajajoče. To navajam zato, ker je pri določenem delu ne samo slovenske, ampak tudi svetovne javnosti prisotno prepričanje, da tega virusa sploh ni. To je običajno mnenje nekih nestrokovnjakov ali polstrokovnjakov, ki pa imajo vpliv na javno mnenje.

Kot nekdo, ki se dobro spozna na številke, sem prepričan, da se da statistično dokazati, da virus obstaja in ga ne smemo podcenjevati.

Določeni strahovi so seveda tudi posledica mentalnega stanja duha in okoliščin, v katerih ljudje živijo. »Lockdown« je bil zagotovo hujši za tiste, ki živijo v majhnih stanovanjih, ali za tiste, ki nimajo urejenih družinskih odnosov.

Kaj pa vprašanje demokracije v tej novi realnosti?

Nisem pravnik. Razumem pa se na delovanje kompleksnih sistemov. In družba je kompleksen sistem. Zavedati se moramo, da se tudi v demokraciji o določenih stvareh ne glasuje. Npr. o človekovih pravicah, davkih ipd. Zdaj pa smo soočeni s situacijo, ki jo imenujemo epidemija covida-19, kjer je potrebno zelo hitro odreagirati. V takšnih situacijah je pomembno, da vladi, ki smo jo izvolili, zaupamo. Zavedati se moramo, da mora vlada v takih situacijah reagirati hitro in odločno, kar lahko v nekem smislu izgleda tudi avtoritativno, da zameji problem.

Ko je vojna, ko nas nekdo napade, je logično, da se bomo branili. Med nami pa je zdaj neviden sovražnik, nepričakovan in to nas zmede. Zavedati se moramo, da je med nami trenutno neki pojav, ki lahko povzroči oz. povzroča veliko škode. Zato je prav, da smo odgovorni in spoštujemo ukrepe, ki so pomembni za našo varnost in varnost drugih.

Ali digitalizacija lahko spremeni svet na bolje?

Digitalizacija zagotovo prispeva k temu, da optimizira tiste dele življenja, kjer jo uvajamo. V tem smislu je zelo pozitivna. Hkrati pa spremeni način dela in življenja, kar pa ima lahko za določene ljudi tudi negativne posledice. Zato te nove realnosti ne moremo povsem idealizirati.

Pred leti sem na kmetijski zbornici predaval o robotih, ki so že sposobni obirati sadje. Za kmete bi to seveda pomenilo manjši strošek, manj problematičnih odnosov ipd. Vendar potem določeni ljudje ostanejo brez finančnih sredstev.

Nekaj delovnih mest v prihodnosti zagotovo ne bo več. V tem smislu bo slej ko prej potrebna neka nova socialna pogodba, saj bo v nasprotnem primeru prišlo do težav v družbi v smislu prerazporeditve bogastva.

Digitalizacija torej odpira nove vidike, nove horizonte in rešuje nove probleme, za katere do sedaj ni bilo rešitev. Umetna inteligenca je še posebej tako področje, izredno zanimivo in včasih na površini spominja na znanstveno fantastiko, četudi gre le za zbirko matematičnih in računalniških orodij.

Avtorica: Tanja Glogovčan Belančić