Ambasadorji predstavljajo slovensko gospodarstvo pod sloganom I FEEL SLOVENIA. Green. Creative. Smart. To so podjetja, ki s svojimi prebojnimi rešitvami izkazujejo ključne konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva: zeleno, ustvarjalno, pametno.

Za Luko Koper je naziv ambasadorja velika čast in pomembna priložnost. »Kot pristanišče igramo pomembno vlogo v logističnih povezavah držav srednje in vzhodne Evrope s prekomorskimi državami, zato nas veseli sodelovanje v komunikacijski kampanji, ki je močno mednarodno usmerjena in združuje prodorna slovenska podjetja,« pravijo.

Skrb za okolje

Tako kot v drugih gospodarskih panogah se tudi v logistiki in transportu čedalje bolj uveljavljajo načela trajnostnega poslovanja in zmanjševanje negativnih vplivov na okolje. Luka Koper s svojo zemljepisno lego in trajnostno usmeritvijo prispeva k spodbujanju logističnih rešitev, ki so za okolje, velikokrat pa tudi gospodarsko optimalnejše.

Zelena logistika ima v oskrbovalnih verigah vedno večjo vlogo, vsa večja zakonska določila in ozaveščenost potrošnikov pa že vplivajo na strategije in poslovne odločitve podjetij.

V Luki Koper tudi v celoti obvladujejo vplive hrupa in svetlobnega onesnaževanja ter imajo vpeljan sistem varovanja morja, ravnanja z odpadki in energetske učinkovitosti.

Pomemben vidik varovanja okolja predstavlja zemljepisna lega pristanišča, ki omogoča krajšo transportne poti. To pa pomeni prihranek časa, porabljene energije in posledično manj izpustov toplogrednih plinov in drugih škodljivih snovi.

Prebojna rešitev Luke Koper je torej v tem, da je zelena vstopna točka v osrčje Evrope.Naziv ambasador ni prvo priznanje, ki ga je Luka Koper prejela za svoje trajnostne rešitve. Že leta 2018 je namreč  v okviru Okoljskega srečanja (organizatorja sta časnik Finance in Eko sklad) prejela nagrado v kategoriji mednarodno okoljsko partnerstvo.

Podjetje z uspešnim poslovnim modelom

Tudi ob koronski krizi se je Luka Koper izkazala kot podjetje, ki temelji na prožnem in zdravem poslovnem modelu. Res je, da bodo posledice pandemije v logistiki verjetno zaznali z zakasnitvami tovora, vendar so razmere drugačne kot v času svetovne gospodarske krize leta 2008. Skupina Luka Koper je danes namreč v veliko boljšem finančnem stanju.

Večnamenskost pristanišča je pravi poslovni model: upad ene blagovne skupine je lažje nadomestiti z drugo. Hkrati pa je za tako uspešno podjetje to predvsem izziv, da izboljša delovne procese in izpelje določene naložbe, med njimi je na primer nenehno povečevanje terminala za zabojnike.

Pogled nazaj

Leta 1957 je bilo ustanovljeno podjetje Pristanišča Koper. Sesalni bager Peter Klepec je začel izkopavati morsko dno na severni obali mesta.

Prva ladja, ki je zaplula v koprsko pristanišče, je bila čezoceanka po imenu Gorica, last slovenskega ladjarja, Splošne plovbe iz Pirana.

Današnje ime Luka Koper je iz leta 1961. Dve leti pozneje je bila ustanovljena carinska cona. Leta 1967 je bila dograjena 31 kilometrov dolga železniška proga Koper–Prešnica, kar je omogočilo vključitev Luke Koper v evropski železniški sistem.

Luka je skozi leta vključevala vedno več novih terminalov za različne vrste tovora ter ves čas od ustanovitve širila svojo infrastrukturo.

Z naložbami v ločeno zbiranje odpadkov in njihovo predelavo so vzpostavili monitoring morja in začeli sodelovati z mednarodnimi organizacijami ter uvedli načrtno skrb za okolje in se prilagajati standardom Evropske unije. Leta 2000 so prejeli okoljski certifikat ISO 14001.

V letu 2010 so na portalu za trajnostni razvoj www.zivetispristaniscem.si začeli objavljati podatke o povprečni urni ravni hrupa na dveh merilnih mestih na obrobju pristanišča ter pridobili sistem Evropske unije za okoljevarstveno vodenje organizacij EMAS. 

Avtorica: Tanja Glogovčan Belančić