Od sobote velja omejitev gibanja v Obalno-kraški regiji

Vlada Republike Slovenije je izdala Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 ter ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Odlok začne veljati 27. februarja in velja do 5. marca 2021.

V Obalno-kraški statistični regiji se gibanje omeji na to regijo, razen za izjeme, dovoljeno pa je prehajanje med občinami znotraj te regije.

Izjeme za prehajanje med Obalno-kraško regijo in drugimi regijami

Določenih je 12 izjem. Prehajanje med Obalno-kraško statistično regijo in drugimi statističnimi regijami je ob upoštevanju priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za posameznike dovoljeno za:

1. prihod na delo, odhod z dela in izvajanje delovnih nalog,
2. opravljanje gospodarskih, kmetijskih in gozdarskih dejavnosti,
3. odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje,
4. varstvo in pomoč osebam, ki so potrebne podpore, oziroma zaradi oskrbe ali nege družinskih članov ali če gre za izvajanje starševske skrbi in stikov z otrokom,
5. dostop do lekarn, zdravstvenih in sanitarnih storitev ter zdraviliškega zdravljenja,
6. dostop do tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
7. dostop do storitev za nujne primere,
8. dostop do izvajanja nalog, povezanih z delovanjem pravosodnih in upravnih organov ter organov pregona,
9. dostop do storitev za osebe s posebnimi potrebami,
10. izvajanje vzdrževalnih del ali sezonskih opravil na zasebnem objektu ali zemljišču za člane istega gospodinjstva,
11. potovanja oseb z namenom tranzita čez Obalno-kraško statistično regijo, v sosednjo državo ali do svojega prebivališča v Republiki Sloveniji,
12. nujno vzdrževanje groba, pri čemer mora posameznik izkazati upravičenost z dokazilom o najemu groba ali drugim ustreznim dokazilom.

Uveljavljanje teh 12 izjem velja tudi za ožje družinske člane posameznika in člane skupnega gospodinjstva, kadar potujejo skupaj.

Prehajanje z dokazilom o cepljenju, pozitivnim ali negativnim testom in za prebolevnike

Prehajanje med Obalno-kraško regijo in drugimi regijami je ob upoštevanju priporočil NIJZ dovoljeno tudi posamezniku, ki:

• predloži negativni rezultat testa na virus SARS-CoV-2 po metodi PCR ali hitri antigenski test (HAG), ki ni starejši od 48 ur,
• predloži dokazilo o cepljenju zoper COVID-19, s katerim dokazuje, da je od prejema drugega odmerka cepiva proizvajalca Biontech/Pfizer preteklo najmanj sedem dni ali proizvajalca Moderna najmanj 14 dni, oziroma od prejema prvega odmerka cepiva proizvajalca AstraZeneca najmanj 21 dni,
• ima potrdilo o pozitivnem rezultatu testa PCR ali testa HAG, ki je starejši od 21 dni, vendar ni starejši od šest mesecev, ali
• ima potrdilo zdravnika, da je prebolel COVID-19 in od začetka simptomov ni minilo več kot šest mesecev.

Potrdila o testiranju se upoštevajo, če so bila izdana v državah članicah EU oziroma državah članicah schengenskega območja ali pri organizacijah oziroma pri posameznikih v tretjih državah, ki jih Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) prepoznata kot ustrezne in so objavljeni na spletni strani NLZOH.

Prebivališče

Šteje se, da posameznik prebiva v Obalno-kraški statistični regiji, če ima v tej regiji stalno ali začasno prebivališče. Če ima posameznik poleg tega tudi stalno ali začasno prebivališče v drugi statistični regiji, je lahko nastanjen samo na enem naslovu prebivanja in se ne sme seliti med obema prebivališčema med statističnimi regijami.

Izjava in dokazila

Pri prehajanju med Obalno-kraško regijo in drugimi regijami mora imeti posameznik pri sebi dokazilo, s katerim izkaže upravičenost uveljavljanja ene od 12 izjem, in lastnoročno podpisano čitljivo izjavo. 

Izjava vsebuje naslednje podatke:

1. ime in priimek,
2. naslov bivališča,
3. naslov oziroma kraj cilja potovanja,
4. navedbo razloga, ki upravičuje gibanje in zadrževanje iz prvega odstavka tega člena,
5. navedbo morebitnih ožjih družinskih članov ali članov skupnega gospodinjstva, ki se v skladu s tem členom gibljejo in zadržujejo z njim,
6. navedbo, da njemu ali ožjim družinskim članom ali članom skupnega gospodinjstva, ki se v skladu s prvim odstavkom tega člena gibljejo in zadržujejo z njim, ni bila odrejena osamitev (izolacija) ali karantena,
7. navedbo, da se zaveda kazenske ali odškodninske odgovornosti zaradi neupoštevanja predpisov, odredb ali ukrepov za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh,
8. navedbo, da se zaveda omejitev iz tega odloka in da jih bo spoštoval.

Izjava ni potrebna za prihod na delo, odhod z dela in izvajanje delovnih nalog (1. izjema) ter za odpravljanje neposredne nevarnosti za zdravje, življenje in premoženje (3. izjema). Dokazilo in izjavo mora posameznik na zahtevo pokazati uradni osebi organa, pristojnega za nadzor nad izvajanjem tega odloka, policistu oziroma občinskemu redarju.

Zbiranje ljudi

V Obalni-kraški statistični regiji je zbiranje ljudi prepovedano, v preostalih regijah pa je dovoljeno zbiranje do 10 oseb. V vseh regijah se zbiranje dovoli skupini oseb, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva ob upoštevanju omejitev in prepovedi iz tega odloka.

Za celotno državo še vedno velja omejitev gibanja v nočnem času med 21. in 6. uro.

Vir: Ministrstvo za notranje zadeve

Vlada izdala novelo Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin

Vlada Republike Slovenije je na današnji seji izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvi Uredbe o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

V skladu z Uredbo o sodelovanju državnega tožilstva, policije in drugih pristojnih državnih organov in institucij pri odkrivanju in pregonu storilcev kaznivih dejanj ter delovanju specializiranih in skupnih preiskovalnih skupin usmeritve oziroma navodila in predloge policistu za zbiranje obvestil in dokazov v predkazenskem postopku državni tožilec podaja zaradi ugotavljanja dejstev, ki so pomembna za odločitev glede kazenskega pregona. Navodila so za policista obvezujoča, pri njihovem izvrševanju pa je strokovno avtonomen v okviru pravil kriminalistične taktike, tehnike in metodike. Obveščanje s strani policista in usmerjanje s strani državnega tožilca je zaradi narave stvari lahko ustno ali pisno. V primeru ustnega usmerjanja pa se zaradi zagotavljanja sledljivosti pravočasnosti in vsebinskega upoštevanja tožilskih usmeritev s strani policista veljavna ureditev v tretjem odstavku 12. člena uredbe dopolnjuje tako, da lahko policist po prejetih ustnih usmeritvah z obrazloženo pisno zahtevo, v kateri pojasni tudi okoliščine primera, od državnega tožilca zahteva tudi naknaden pisni zapis podanih ustnih usmeritev. Predviden je tudi rok za sestavo uradnega zaznamka. Naknadna pisna zahteva je predvidena kot izjema, glede na okoliščine posameznega primera, če ustne usmeritve niso na drug način zabeležene s tehničnimi sredstvi.

V novem četrtem odstavku 12. člena se konkretizira časovna komponenta pričetka usmerjanja dela policije v konkretni zadevi, kar v nadaljevanju na bolj transparenten način razmejuje tudi ločnico odgovornosti za (ne) delo policije oziroma državnega tožilstva kot ključnih gradnikov predkazenskega postopka. S tem se krepi vloga državnega tožilca že v zgodnji fazi predkazenskega postopka ter s tem povezana odgovornost policije za ravnanje v skladu z danimi usmeritvami.

Veljavna uredba v 14. členu določa, da je potrebno v primeru hujših kršitev ali večkratnega ponavljanja kršitev določb te uredbe s strani policistov obvestiti generalnega direktorja policije, ki poskrbi za ravnanje v skladu s to uredbo. Dodatno pa se določa, da generalni direktor policije o ukrepih na podlagi teh obvestil enkrat letno obvesti Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje. Dodatno obveščanje je predvideno zaradi ugotavljanja morebitnih sistemskih pomanjkljivosti zaradi katerih prihaja do ponavljanja kršitev uredbe ali ugotavljanja potrebe po normativnih spremembah.

Vir: Ministrstvo za pravosodje