Skoči do osrednje vsebine

Minister Koritnik za ITU News o Slovenski digitalni razvojni poti

Ministrstvo za javno upravo skupaj z Mednarodno telekomunikacijsko zvezo (ITU) 8. in 9. marca 2021 organizira Regional Forum for Europe on Meaningful Connectivity (Evropski regionalni forum o smiselni povezljivosti). Na dogodku bo zbrane uvodoma nagovoril minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je pred omenjenim dogodkom pripravil prispevek oziroma blog za ITU News (novice Mednarodne telekomunikacijske zveze). V prispevku je predstavil razmišljanje o razvoju in napredku Slovenije na področju digitalizacije ter opisal aktivnosti, pri katerih naša država uporablja digitalno tehnologijo v boju proti COVID-19.
plakat, modro ozadje, naslov dogodka ter termin, kroga s povezanimi nitkami, ki simbolizira digitalizacijo, dotikata se je dve roki

Evropski regionalni forum o smiselni povezljivosti - naslovnica | Avtor: Ministrstvo za javno upravo

Minister je izpostavil, da informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) ključno prispevajo k trajnostnemu razvoju v Sloveniji. Naš cilj je namreč postati razvita družba, ki jo »napajajo« digitalne tehnologije in prinašajo korist družbi ter povezujejo ljudi. Meni, da je digitalizacija izredno pomembna, saj nam pomaga ohraniti našo gospodarsko konkurenčnost na svetovni ravni.

V blogu je minister izpostavil Strategijo pametne specializacije in razvojno strategijo Digitalna Slovenija 2020, ki je krovni strateški dokument Slovenije za digitalizacijo, s ključnimi razvojnimi usmeritvami na področju razvoja informacijske družbe. V Sloveniji zasledujemo zeleno digitalno preobrazbo. V omenjenih strategijah spodbujamo podjetja in organizacije javnega sektorja, da v celoti vključijo digitalne tehnologije v svoje poslovne procese, izdelke in storitve, za katere menimo, da bodo izboljšale učinkovitost in spodbudile nadaljnje inovacije. Digitalna javna uprava je po mnenju Koritnika predpogoj za agilno odločanje in učinkovite javne storitve.

Mednarodno se Slovenija na lestvici digitalne uspešnosti in konkurenčnosti po indeksu DESI uvršča med države z napredkom na področju digitalnih javnih storitev, pa vseeno z možnostjo za dodatni razvoj na področju eUprave.

Predvsem preprosta orodja in povpraševanje uporabnikov so dokazali zmagovalno kombinacijo, meni Koritnik. Ocenjuje, da je Slovenija nekoliko v zaostanku glede naprednih digitalnih tehnologij, kot sta blockchain (tehnologija veriženja podatkov) in umetna inteligenca (UI), vendar je pripravljen nacionalni program za umetno inteligenco, ki ga bo v kratkem obravnavala vlada, digitalizacija pa se dobro udejanja v avtomobilskih komponentah, e-poslovanju, turizmu in znanosti. Skupaj z Digitalno Slovenijo 2030 pripravljamo nacionalne strategije kibernetske varnosti in digitalne javne uprave z natančnimi cilji in smernicami, je izpostavil minister.

Pametna uporaba podatkov je lahko močno orodje za rast, ustvarjanje novih delovnih mest, oblikovanje novih poslovnih modelov in ustvarjanje priložnosti za inovacije brez primere. V Sloveniji vse bolj uporabljamo UI za podporo v procesih odločanja. Slovenski nacionalni portal odprtih podatkov- OPSI zagotavlja podatkovno središče javnega sektorja, podatki na portalu so objavljeni v strojno berljivih formatih pod odprto licenco, kar omogoča neprekinjeno proizvodnjo novih analiz in aplikacij.

Minister je poudaril, da se resnična digitalna preobrazba začne z zaupanjem državljanov in podjetij, zato morajo biti ti čim bolje ozaveščeni o koristih digitalizacije in o orodjih, ki omogočajo boljše storitve. Naš cilj je povečati uporabo interneta za storitve, kot so e-vlada, e-bančništvo, e-poslovanje in e-zdravje ter tudi s pomočjo nevladnih organizacij izvesti programe digitalnega usposabljanja za uporabnike starejše od 55 let.

Izpostavil je, da je čas epidemije pospešil uporabo digitalnih orodij, pa vendar je ta razkrila tudi nekatere pomanjkljivosti in tveganja, ki jih moramo obravnavati skupaj v obdobju okrevanja po COVIDu. Namreč nekatera slovenska gospodinjstva nimajo ustreznih širokopasovnih povezav (naš cilj je, da 96 odstotkov gospodinjstev prejme dostop do interneta vsaj 100 Mb/s, preostalih 4 odstotke pa vsaj 30 Mb/s). S pomočjo javnih sredstev nameravamo obravnavati bele lise.
Naš cilj je tudi zagotoviti varnost naših omrežij 5G, ki obljubljajo, da bodo postala hrbtenica prihodnjih omrežij in gospodarstev. Slovenija je v skladu s politikami EU z Združenimi državami podpisala skupno deklaracijo o varnosti 5G. Dobro napreduje tudi vnos orodja EU za kibernetsko varnost 5G, meni minister.

Izredno pomembne so tudi aktivnosti, ki so pomagale pri zajezitvi širjenja koronavirusa. V času pandemije COVID-19 je namreč slovenski digitalni sektor zagotovil ključno komunikacijsko in storitveno infrastrukturo za spodbujanje gospodarstva, vzdrževanje vladnih storitev in izobraževalnega sistema ter zaščito celotne družbe. Zaradi uporabe interneta in digitalnih orodij je večina državljanov lahko nadaljevala z delom, učenjem in izvajanjem drugih dejavnosti od doma. V Sloveniji smo državljanom omogočili klicni center ter brezplačno uporabo mobilne aplikacije #OstaniZdrav, ki je pomagala pri obvladovanju širjenja novih okužb, bila je v pomoč tudi epidemiologom.

Minister se je dotaknil tudi predsedovanja Slovenije Evropskemu svetu, ki se začne junija letos. Izpostavil je, da se želimo v času predsedovanja osredotočiti na Akt o umetni inteligenci, ki naj bi ga Evropska komisija objavila v drugem četrtletju leta 2021. September bo "mesec umetne inteligence", ki bo ponudil številne zanimive aktivnosti, rezultate, dobre prakse s tega področja, naše ministrstvo pa bo organiziralo tudi konferenco o UI, kjer bo priložnost za razpravo o ključnih vprašanjih na to temo.

Druga pomembna tema med našim predsedovanjem bo uvedba naprednih tehnologij za oblikovanje evropske gigabitne družbe. To gre z roko v roki s krepitvijo kibernetske varnosti, premostitvijo digitalnih del in vzpostavljanjem naprednih omrežij. Osredotočili se bomo tudi na krepitev odpornosti EU proti obsežnim kibernetskim napadom.

V zaključku je minister poudaril, da digitalni razvoj vključuje preoblikovanje industrijskih in gospodarskih procesov, zdravstvenih storitev, izobraževanja, kmetijstva in javne uprave. To gradi odpornost in omogoča močnejši odziv na kritične izzive, vključno s trenutno pandemijo.

Izpostavil je pomen sodelovanja z ITU in širšo mednarodno skupnostjo, kar pomaga pri napredovanju regionalnih in nacionalnih prednostnih nalog za digitalni razvoj. Sodelovanje z ITU nam pomaga razširiti našo digitalno infrastrukturo, zagotoviti digitalno vključenost in okrepiti digitalne spretnosti. Pomaga nam zagotoviti enak dostop do IKT orodij, spodbujati potrebna znanja med vsemi skupinami v družbi, vključno z invalidi in mladimi, in s tem povečati koristi digitalnih tehnologij. Programi ITU lahko pomagajo tudi k napredku regionalnih in nacionalnih ekosistemov za digitalne inovacije. Sodelovanje povečuje zaupanje med ljudmi in institucijami pri uporabi digitalnih tehnologij.

Celotno razmišljanje ministra je objavljeno v angleškem jeziku na ITU News.

Ministrstvo za javno upravo skupaj z ITU 8. in 9. marca organizira Evropski regionalni forum o smiselni povezljivosti -  Regional Forum for Europe on Meaningful Connectivity. Na dogodku bo zbrane uvodoma nagovoril minister Boštjan Koritnik.

Na dogodku bo v prvem panelu pod naslovom "Digitalni razkorak v Evropi: zagotavljanje smiselne in vključujoče povezljivosti" sodeloval tudi v.d. generalnega direktorja Direktorata za informacijsko družbo in informatiko Peter Grum.

Program dogodka in ostale informacije, kakor tudi možnost prijave na dogodek lahko zainteresirani najdejo na spletni strani ITU.