Cilj raziskave medijske krajine je bil raziskati stopnjo politične in vrednotno-nazorske heterogenosti oz. pluralizma najpomembnejših slovenskih medijev, predvsem z vidika obstoja/neobstoja različnih političnih afiliacij in idejnih orientacij njihovih protagonistov. Zahtevala se je kvantitativna analiza vsebine, ki bo temeljila na kvalitativni analizi besedil oz. njihove sporočilnosti za bralca. Rezultati raziskave morajo na podlagi analize teh zapisov omogočiti sklepanje o zasnovi in prevladujoči usmeritvi medijev oz. medijskega prostora. Pri analizi je bilo pomembno ugotoviti tematsko strukturiranost, odnos do domačih političnih akterjev (vlade, opozicije) in nazorsko usmerjenost besedil (levo, desno). Pri ugotavljanju medijske pluralnosti je bilo treba kvalitativno ovrednotiti in upoštevati tudi težo, ki jo ima z vidika spremljanja posamezen medij v slovenskem prostoru.

Raziskovalci so do raziskovalnih rezultatov prišli prek analize zapisov na desetih najpomembnejših spletnih medijskih portalih (24ur.com, siol.net, rtvslo.si, slovenskenovice.si, svet24.si, delo.si, zurnal24.si, dnevnik.si, vecer.com in nova24tv.si), pri čemer so se osredotočili na medijsko obravnavo treh tematik, ki v slovenski javnosti sprožajo močne razprave:

• ukrepi Vlade Republike Slovenije v zvezi s COVID-19 (del obdobja prvega vala epidemije, 1. 5. 2020 – 20. 5. 2020),
• medijska zakonodaja (obdobje večjih medijskih razprav o tej tematiki, 1. 7. 2020 – 30. 9. 2020),
• odnos politike do migrantske krize (obdobje 15. 3. 2020 – 30. 9. 2020). 

Raziskava medijske krajine je v celoti dostopna na naši spletni strani.