"Za spopad s koronavirusom so bili ključni hitri in učinkoviti ukrepi. Do zdaj je Slovenija sprejela že osem zakonodajnih paketov, ukrepi pa so namenjeni tistim ljudem in podjetjem, ki najbolj potrebujejo pomoč," je uvodoma dejal minister, ki je skoraj leto dni po nastopu Vlade Republike Slovenije poudaril, da smo v tem letu ohranili stabilen finančni sitem, preprečili enormno brezposelnost in da tudi likvidnost bančnega sistema ostaja dobra. "To potrjujejo tudi bonitetne agencije, ki Slovenijo uvrščajo med najbolj zanesljive države za naložbe," je še poudaril minister in dodal, da je Slovenija z izdajo dolgoročnih 60-letnih evrskih obveznic utrdila svoj položaj v skupini naprednejših držav evro območja.

V nadaljevanju je minister za finance izpostavil, da se moramo kljub posledicam epidemije osredotočiti na nove priložnosti, predvsem na tiste, ki jih prinašajo digitalne tehnologije. "Če bomo želeli zagotoviti ustrezno konkurenčnost in razvoj, moramo digitalni prehod obravnavati prednostno," je pojasnil minister.

Da je pomembno, da še naprej delujemo v smeri konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja, ki bo privlačno za investicije ter bo omogočalo razvoj in napredek inovativnim in izvozno naravnanim podjetjem, so se strinjali vsi gostje. Minister je ob tem izpostavil, da je v proračunu za leto 2021 zagotovljenih skoraj 2 milijardi evrov za investicije, kar je skoraj dvakrat toliko kot leto prej. Na razvoj gospodarstva pa vpliva tudi birokratizacija. "Na Ministrstvu za finance smo ustanovili Strateški svet za debirokratizacijo z davčnega področja, ki bo najprej pripravil analizo obstoječega sistema, na podlagi te pa usmeritve, priporočila in predloge za spremembe v davčnem sistemu," je dejal minister.

"Davčni priliv se bo povečal z gospodarsko rastjo, dobički in z manjšo brezposelnostjo," je še dodal minister in poudaril, da se moramo osredotočiti na ukrepe za ponovno oživitev gospodarstva, ob upoštevanju strategije za okrevanje. Namreč pomembno je, da v svoje načrte vključimo tiste reforme in naložbe, ki bodo nenazadnje oblikovane tudi v skladu s cilji politik EU, osredotočenih na zeleni in digitalni prehod.

V nadaljevanju debate so gostje razpravljali še o črpanju EU sredstev. "EU je oblikovala sklad za okrevanje, katerega ključni element je skoraj 673 milijard evrov vreden instrument za okrevanje. Sloveniji bo na voljo do 5,2 milijarde evrov sredstev," je dejal minister.

V sklepnem delu razprave je minister odgovoril na vprašanje predstavnika Mastercarda v Sloveniji, ki ga je zanimal vidik države na potencial ali pospeševanje brezgotovinske družbe. "V zadnjem obdobju, še posebej kot posledica pandemije COVID-19, je opazen trend povečanja uporabe brezgotovinskih oblik plačevanja," je dejal minister in dodal, da je negotovinsko plačevanje kot posledica digitalizacije v porastu tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah. Minister je še pojasnil, da je pomembno, da imajo državljani možnost, da zase izberejo način plačila, ki najbolj ustreza njihovim plačilnim preferencam.

"Za prihodnji razvoj Slovenije je ključna čim višja dodana vrednost, ki prinaša tudi dobro plačana delovna mesta in da je sam razvoj usmerjen v sodobno, okolju in drugim deležnikom prijazno gospodarstvo, ki pa mora biti tudi podprto na davčno-finančnem področju, da bomo v Sloveniji zadržali in pritegnili še več takšnih delovnih mest," so si bili enotni gostje.