Začetek programa Copernicus sega v leto 1998. Takrat so se v Italiji v mestu Baveno sešli predstavniki institucij, sodelujočih pri razvoju vesoljskih dejavnosti v Evropi, in sprejeli skupno izjavo – manifest Baveno, ki je naslavljal dolgoročno zavezanost razvoju vesoljskih storitev za spremljanje okolja, pri katerih se uporabljajo in nadaljnje razvijajo evropsko znanje in tehnologije. Pobudo so v letu 1999 poimenovali Globalno spremljanje okolja in varnosti (GMES – Global Monitoring for Environment and Security).

GMES so junija 2001 na vrhu v Göteborgu podprli voditelji držav Evropske unije. Začetno raziskovalno obdobje, ki sta ga skupaj izvedli Evropska komisija  in Evropska vesoljska agencija (ESA), je potekalo med letoma 2001 in 2003. Leta 2003 sta ugotovili, da je razpoložljivost podatkov omejena, predvsem pri razvoju storitev in integraciji podatkov. Obstajale so velike razlike in nedoslednosti pri opazovanju morskega okolja in zraka.

Leta 2005 je evropska unija z ESA podpisala sporazum, ki je zasnoval skupen razvoj neodvisne evropske zmogljivosti za opazovanje Zemlje za zagotavljanje storitev na področju okolja in varnosti. GMES je bil usmerjen tako v razvoj kot tudi operativne dejavnosti. Določene so bile prednostne naloge, in sicer operativne storitve na področju kriznega upravljanja in humanitarnih odzivov, storitve za spremljanje kopnega in storitve na področju morskega okolja. Postopoma so se vpeljale tudi storitve spremljanja ozračja in spremljanje podnebnih sprememb.

Vzpostavitev evropskega programa za spremljanje Zemlje

Leta 2010 sta Evropski parlament in Svet sprejela Uredbo (EU) 911/2010, s katero se je vzpostavil evropski program za spremljanje Zemlje in se določila pravila za izvajanje njegovih začetnih operativnih dejavnosti za obdobje 2011 - 2013. Že naslednje leto pa je Evropska komisija, da bi zagotovila kontinuiteto podatkov tudi po začetnih operativnih dejavnostih, predstavila predloge za financiranje, upravljanje in delovanje programa za prihodnje obdobje, 2014–2020. Predlagana je bila ustanovitev posebnega sklada, s finančnimi prispevki vseh držav članic na podlagi njihovega bruto nacionalnega dohodka. Leta 2012 se je GMES preimenoval v Copernicus.

Leta 2014 je bil z Uredbo (EU) 377/2014 vzpostavljen program Copernicus in zagotovljena finančna sredstva v višini 4,3 milijarde evrov za obdobje do leta 2020, od tega je bilo 3,6 milijarde evrov namenjenih razvoju in upravljanju vesoljske komponente.

V okviru operativnih misij Sentinel je bilo do danes v orbito izstreljenih 8 satelitov:

• Sentinel-1A (2014) in Sentinel-1B (2016);
• Sentinel-2A (2015) in Sentinel-2B (2017);
• Sentinel-3A (2016) in Sentinel-3B (2018);
• Sentinel-5P (2017);
• Sentinel-6A (2020).