5. 3. 1991: Samo gospodarska stabilnost jamči suverenost

Admiral Stane Brovet je dejal, da so po oceni JLA »mednacionalni in medrepubliški spori dosegli stopnjo, na kateri na posameznih območjih že ogrožajo elementarno varnost ljudi, izbruh državljanske vojne pa je zaradi vsega tega bolj in bolj verjeten«. | Avtor: Nace Bizilj, hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Sprejem proračuna za suvereno Slovenijo
Lojze Peterle, predsednik slovenske vlade, je v nagovoru poslancem dejal, da predlagani proračun predpostavlja suvereno državo Slovenijo in med drugim poudaril: »V razmerah, v katerih živimo, ne moremo ponuditi proračuna, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Jasno je, da moramo zmanjšati javno porabo in razbremeniti gospodarstvo. Politično licitiranje nima smisla.«
Iz opozicije je bilo slišati tudi glasove, da naj bi predlagani razrez proračuna vodil v vojaško-policijsko državo. Jože Smole (Socialistična stranka Slovenije) pa se je obregnil tudi ob po njegovem mnenju previsoke planirane stroške za zunanje ministrstvo. Za najbolj radikalno zmanjšanje obrambnih izdatkov se je zavzel Roman Jakič (LDS), predlagal je, da naj bi zmanjšali delež sredstev, namenjenih teritorialni obrambi in jih usmerili v financiranje pripravništva dijakov in študentov. Milan Aksentijević, visoki častnik JLA in poslanec v slovenski skupščini, je ob sprejemu proračuna opozarjal na premajhen delež, namenjen JLA. Izpostavil je lastno mnenje, da bo vojska ostala v Sloveniji vsaj še dve do tri leta, ko naj bi zagotavljala obrambo »skupne domovine«.
JLA napoveduje državljansko vojno
Po krvavih dogodkih v Pakracu, kjer so se v začetku marca 1991 spopadli hrvaški policisti in srbski vstajniki, se je v imenu Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo oglasil admiral Stane Brovet in upravičeval posredovanje vojske v teh spopadih. Zlovešče so odmevale njegove besede, da so po oceni JLA »mednacionalni in medrepubliški spori dosegli stopnjo, na kateri na posameznih območjih že ogrožajo elementarno varnost ljudi, izbruh državljanske vojne pa je zaradi vsega tega bolj in bolj verjeten«.
Hkrati se je v Beogradu sestal odbor za ljudsko obrambo pri zveznem zboru skupščine SFRJ, kjer so razpravljali o predlogu sprememb zakona o splošni ljudski obrambi. Slovenski predstavnik Ivan Kuhar, sicer predsednik komisije za ljudsko obrambo v slovenski skupščini, je med drugim opozoril na dejstvo, da predlog zakona ohranja vlogo političnih organizacij v vojski, kljub temu, da je bil že po vsej državi uveden večstrankarski sistem. Po drugi strani prisotni predstavniki JLA nikakor niso želeli pristati na popolno depolitizacijo jugoslovanske vojske. General Ljubomir Domazetović je na mnenje slovenskih delegatov, da so argumenti in predlogi vojske v nasprotju s slovensko ustavo jasno odgovoril, da je to čisto normalno, ker da je slovenska ustava v nasprotju z zvezno.
Odmev nekih drugih časov
Odbor borcev IV. jugoslovanske armade, ki so spomladi 1945 sodelovali v zaključnih operacijah za osvoboditev Jugoslavije, je sprožil pobudo za zbiranje podatkov za poplačilo škode, ki naj bi jo udeleženci (oficirji, podoficirji in vojaki) utrpeli v bojih za Istro in Slovensko primorje. Postopek za poplačilo škode so nameravali sprožiti hkrati z osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške iz SFRJ.
Avtor: Renato Podbersič ml.
Sorodne vsebine
-
15. 1. 1992: Slovenija – enakopravna med državami v Evropi in svetu!
-
14. 1. 1992: Slovenija ne bo podpisala tristranskega sporazuma o manjšinah
-
13. 1. 1992: Sveti sedež prizna Slovenijo, italijansko-slovenska pogajanja o manjšinah
-
12. 1. 1992: Ni težav za evropsko priznanje Slovenije
-
11. 1. 1992: Slovenski krščanski demokrati o pripravah na volitve
-
10. 1. 1992: Dogovor ES za posamično priznavanje novih držav
-
9. 1. 1992: Po zunanjepolitični umiritvi vihar doma
-
8. 1. 1992: V medijih teden dni po seji Sveta Demosa v Dolskem že predstavljena nova vladna koalicija od aprila
-
7. 1. 1992: Kdo je največ pripomogel k samostojni slovenski državi?
-
6. 1. 1992: O priznanju Slovenije in o drugih jugoslovanskih republikah