Ob tej priložnosti je državna sekretarka dejala: ''V letošnjem letu se Slovenija posveča dvema pomembnima dogodkoma. S prvim julijem prevzema predsedovanje Svetu Evropske unije, v tem letu pa se spominjamo tudi 30. letnice osamosvojitve in vzpostavitve samostojne suverene države Slovenije. Nikakor ne more biti naključje, da to leto sovpada tudi z obletnicami nekaterih pomembnih slovenskih domoljubov in nosilcev narodne kulture v preteklih dveh stoletjih.

V februarju smo se spominjali 150. rojstva Frana Saleškega Finžgarja, pisca romana s simbolnim naslovom Pod svobodnim soncem. Spominjamo se 100-letnice smrti skladatelja in zdravnika dr. Josipa Ipavca, ki je ustvaril prvi slovenski balet Možiček. Prav posebej pa smo veseli, da se v tem letu spominjamo tudi Josipa Jurčiča, avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat. Razlogov za to posebno navdušenje je več.

Josip Jurčič je bil namreč v drugi polovici 19. stoletja ena od osrednjih kulturnih in političnih osebnosti. S prvim slovenskim romanom je v marsikaterem pogledu začrtal smernice tudi slovenski prozi, ki naj izvira iz ljudstva, govori iz njega in govori o njem, a obenem odpira tudi širša, obča vprašanja o družbi in posameznika v njej. Zavedal pa se je tudi, da je za ohranjanje slovenskega jezika in kulture pomembno ne samo ustvarjanje v domačem jeziku in gojenje domače besede, ampak obenem tudi spodbujanje narodne zavesti med ljudstvom, zato se je poleg literarne dejavnosti v svojem ustvarjalnem življenju intenzivno posvečal tudi novinarskemu delu. Bil je najprej pomočnik urednika, potem pa tudi glavni urednik častnika Slovenski narod, ki je bil tudi prvi slovenski dnevnik, ki je jasno izražal politična stališča in domoljubne ideje. Častnik je deloval pod geslom ''Vse za narod, svobodo in napredek'', ki se nam danes morda zdi nekoliko odmaknjeno ali celo nepomembno. Pa vendar je še kako pomembno, če ga pogledamo iz druge, nove perspektive. V globalnem svetu posameznik vedno težje ohranja svojo lastno identiteto, zato so prav njegov materni jezik in nekatere narodne posebnosti tiste, ki jo ohranjajo. Svoboda, ki se nam zdi zdaj, ko imamo samostojno državo, sama po sebi umevna, pa postane krhka in ranljiva tisti trenutek, ko ne zmoremo narodu in kulturi kakor Jurčič več samo dajati in darovati, ampak želimo predvsem dobivati in jemati. In takrat se ustavi tudi napredek naroda. V tem duhu nas Jurčič nič manj kot nekoč nagovarja tudi danes.

Hvaležni smo Občini Ivančna Gorica, ki je dala pobudo in skrbno pripravila obsežen program za spominjanje 160. letnice, odkar je Jurčič napisal svojo prvo povest, pripovedko o Beli kači, pa 140. letnice njegove smrti. Ministrstvo za kulturo pri projektu pomaga predvsem s pripravo celostne podobe, prav tako pa smo pozvali in danes ponovno pozivamo vse javne inštitucije, da to leto posvetijo Josipu Jurčiču s čim bolj intenzivnim, pestrim programom in v čim večjem številu.''

Josip Jurčič se je na Muljavi rodil 4. marca leta 1844. Ob obletnici rojstva so se v Ivančni Gorici avtorju prvega slovenskega romana poklonili s kratkim spletnim dogodkom in s tem tudi uradno obeležili vseslovensko Jurčičevo leto. Osrednja govorca sta bila državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc in župan Občine Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad.

Na spletni strani Občine Ivančna Gorica vas vljudno vabimo k ogledu spletne otvoritve Jurčičevega leta.