VVO ima namreč v svoji strukturi več različnih stopenj varovanja v obliki različnih vodovarstvenih pasov in te pasovi so lahko tudi zelo prostorsko obsežni ter lahko pokrivajo tudi območja celotnih mest in varujejo pitno vodo z različnimi načini in stopnjami varovanja za različne objekte, prav tako pa se za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene tudi nevarne snovi, zmeraj predpiše še posamična analiza tveganja, s katero se še dodatno preveri kaj bi se lahko zgodilo.

Danes je mnogo objektov in naprav, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene tudi nevarne snovi, lociranih na območjih vodovarstvenih pasov, ne nazadnje je skoraj pol Ljubljane na območju vodovarstvenih pasov Ljubljanskega polja in je vse odvisno od tehnologije procesov, ki jih tam opravljajo. Primeri nesreč pa se tudi dogajajo in tudi za te primere obstojijo načrti in dokumenti po katerih je treba ravnati, da se prepreči kakršnokoli onesnaženje virov pitne vode. MOP se strinja z mnenjem, da je in bo ključna implementacija teh predpisov v praksi, kar bo nadziral in izvajal s poostrenim inšpekcijskim nadzorom in drugimi oblikami nadzora.

Spremembe na področju priobalnih pasov pa ne prinašajo prav nič novega z vidika preverjanja pogojev za gradnjo, saj je bilo na priobalnem pasu že sedaj možno marsikaj graditi, če so bili izpolnjeni določeni pogoji. Zdaj se spreminja samo postopek in spušča nivo preverjanja izpolnjevanja pogojev za gradnjo na priobalnem pasu iz Vlade RS z uredbo na Direkcijo RS za vode z odločbo. Ministrstvo za okolje in prostor verjame, da bo direkcija kritično in učinkovito, predvsem pa hitreje kot je to počela vlada do sedaj, preverjala izpolnjevanje vseh teh pogojev in v primeru izpolnjevanja istih pogojev potencialno dopustila gradnjo na tem pasu.

Nov predlog Zakona o vodah bo torej razbremenil vlado in s tem omogočil hitrejše reševanje vloženih predlogov oziroma vlog, kar za stranke - predlagatelje posledično pomeni, da se v luči odprave administrativnih ovir skrajšujejo oziroma ukinjajo dosedanji dolgotrajnejši postopki sprejema uredbe na vladi, hkrati pa se stranke s tem istočasno tudi finančno in časovno razbremenjujejo.

S predlaganim zakonom se dopolnjuje in spreminja določba Sklada za vode z vidika namena porabe sredstev tega sklada. S predlagano rešitvijo, da se sredstva sklada lahko uporabijo tudi za izvajanje javnih gospodarskih služb urejanja voda, vendar zgolj v primerih, ko sredstev za financiranje teh nalog ni mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se uvaja postopek, ki je preglednejši, saj omogoča izvajanje cenovne politike na področju upravljanja z vodami v skladu s prejeto evropsko politiko do voda, ki zahteva od države članice povračilo stroškov za vse naloge, povezane z upravljanjem z vodami. Na ta način se potencialno (v primerih, ko se bo ta rešitev tudi dejansko izvajala, ko ne bo sredstev za financiranje javnih gospodarskih služb urejanja voda možno zagotoviti tudi iz drugih virov) razbremeni tudi (integralni) državni proračun, saj se namensko zbrana sredstva za upravljanje z vodami tudi namensko porabijo. Zgolj ko sredstev za financiranje nalog izvajanja javnih gospodarskih služb ne bo mogoče v celoti zagotoviti iz drugih finančnih virov, se bo to izvajanje javnih gospodarskih služb financiralo iz sredstev Sklada za vode, o čemer bo presojal in odločal za to pristojen organ - Komisija Sklada za vode, in sicer ob vsakokratnem konkretnem primeru in z upoštevanjem sprejetega programa porabe sredstev sklada.

Tonska izjava ministra za Kanal A (novinarka Barbara Bašič), 10. marec 2021 (mp3)