Da je spoštovanje narave in njenih pojavov pomembno za preživetje, je bilo jasno že našim prednikom. S sodobnimi pristopi pa ta odnos v današnjih časih zmoremo podkrepiti še s sodelovanjem med načinom življenja in potrebami ljudi ter ohranjanju okolja.

Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) si v sklopu skrbnega upravljanja voda prizadeva doseči in ohranjati krhko ravnovesje med razvojem, zmanjševanjem poplavne ogroženosti prebivalcev in njihovega imetja ter neokrnjenostjo narave.

Pri načrtovanju in izvajanju protipoplavnih ureditev DRSV zasleduje temeljni cilj trajnostnega urejanja voda - ohranjati čim več razlivnih površin in snovati ustrezne tehnične rešitve z doprinosom k boljšemu ekološkemu stanju voda in ugodnejšemu stanju habitatov. Prav ohranjanje ali ponovna vzpostavitev nekdaj aktivnih razlivnih površin je glavna sinergija med Vodno in Poplavno direktivo, ki sta temeljni direktivi na področju urejanja voda.

Protipoplavna ureditev, ki sledi navedenim ciljem, je izvedena na Dravinji, in sicer v občini Majšperk. Na odseku od Stogovcev do Koritnega začne Dravinja prestopati bregove že pri pretokih z dvoletno povratno dobo in tako ogroža naselja, ki so se pretirano razširila na poplavna območja. Ogrožena je predvsem prometna infrastruktura, saj prometnice potekajo prečno čez dolino in so pogosto poplavljene, kar prebivalcem povzroča številne nevšečnosti v času poplav. Na tem odseku je sicer Dravinja v hidromorfološko dokaj dobrem stanju, saj so določeni odseki hidromorfološko ohranjeni, določeni pa so bili z revitalizacijskimi ukrepi tudi izboljšani, saj je bila na tem odseku Dravinja že v preteklosti regulirana. Razvidni so intenzivni procesi bočne erozije, ki teži k ponovni vzpostavitvi naravno značilne meandrirajoče struge Dravinje z značilnimi strmimi brežinami, peščinami in meandri, ki predstavljajo pomemben habitat za številne rastlinske in živalske vrste.          

Ob upoštevanju navedenih izhodiščnih razmer je bila na Dravinji sprejeta rešitev^[1] za zmanjšanje poplavne ogroženosti, s katero se ohranja obstoječe stanje struge Dravinje, prav tako pa se ohranja del razlivnih površin, na katerih so prisotne pogoste poplave. Poplavna ogroženost naselij in prometne infrastrukture se tako zmanjšuje na način izgradnje protipoplavnih nasipov, ki so v največji možni meri odmaknjeni od struge Dravinje, in na način izvedbe individualnih ukrepov pri posameznih stanovanjskih objektih, kot na primer montažne zapore na vratih objektov.

Glede na to, da se območje ureditve nahaja tudi na zavarovanih območjih Natura 2000 (območji Dravinja s pritoki in Dravinjska dolina) so se pri izvedbi ukrepov upoštevale tudi naravovarstvene zahteve. Na območjih, kjer se ohranjajo razlivne površine Dravinje, se tako vzpostavlja ustrezna raba površin, ki bo omogočila nastanek naravovarstveno pomembnega habitatnega tipa – to je travišča brez gnojenja, ki se največ 3-krat oziroma najmanj 1-krat letno kosi. Pri izvedbi ureditve so prav tako upoštevani številni drugi omilitveni ukrepi, s katerimi se vpliv ureditve na Dravinji zmanjšuje na sprejemljivo raven.

Protipoplavna ureditev na Dravinji tako prikazuje, da je z medsebojnim sodelovanjem in razumevanjem različnih strok in interesov v prostoru možno osnovati tudi sinergijske rešitve, ki zasledujejo več ciljev hkrati. Tovrstni primeri so tako navdih tudi za načrtovanje in izvajanje novih ureditev v našem skupnem prostoru.

[1] Uredba o državnem prostorskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Dravinje od Stogovcev do Koritnega (Uradni list Republike Slovenije, številka 31/2013)