Gre za dvodnevni virtualni dogodek, na katerem so se udeleženci (predstavniki politične sfere, javni uslužbenci, strokovnjaki) podrobneje posvetili »predvidenim inovacijam«, vključno s sistemi upravljanja, ki jih omogočajo, ter orodjem in metodam za njihovo izvajanje v praksi, odprli pa so tudi vprašanje, kaj to pomeni za prihodnost javnega sektorja.

Medtem ko je bil prvi dan programa dogodka, 11. marca 2021, posvečen predstavitvi dela, ki poteka na mednarodni ravni v zvezi s sistemi politik, ki podpirajo predvidene inovacije, vključno s podpornimi proračuni, političnim ciklom in strukturami za udeležbo javnosti, je bila pozornost udeleženk in udeležencev drugi dan usmerjena predvsem v praktične posledice za javni sektor in iskanje odgovorov na vprašanja, kaj družbeno-tehnične spremembe pomenijo za prihodnost javne uprave in kako bi organizacije javnega sektorja lahko sprejele predvidene inovacije ter kakšna so orodja, metode in zmogljivosti za predvidevanje inovacij.

Pogačar je nastopil kot uvodni govorec drugega dne dogodka, ko je bila v dopoldanskem delu programa vsebina posvečena prihodnosti javnega sektorja. Uvodoma je poudaril, da je »vse v ljudeh in pravih ljudeh na pravih mestih«. O organiziranosti javnega sektorja je dejal: »Prepričan sem, da lahko agilna organizacija javnega sektorja zagotovi odlične storitve za državljane. Da pa bi bila organizacija agilna, bi morala biti prožna, timsko organizirana in usklajena s strategijo, vse to s ciljem, da bi se čim bolj prilagodila potrebam državljanov. V tej zvezi je pomembna prenova delovnih mest in procesov, da se omogočita večja učinkovitost in inovativno razmišljanje pri načinu in organizaciji dela«.

Vprašal se je, kako lahko javni sektor zagotovi odlične storitve, in ponudil nekaj odgovorov. Vključiti moramo inovativno in agilno prakso v strukturo in načine dela, kar med drugim pomeni formalizacijo agilnih delovnih praks (na primer dela na daljavo), ki so bile uvedene kot odziv na pandemijo, je dejal. Izpostavil je tudi pomembnost sodelovanja zunaj vladnega ekosistema ter sodelovanje in izmenjavo dobrih praks z drugimi vladami na svetovni ravni ter kot ključno izpostavil soustvarjanje storitev z državljani.

V uvodnem nagovoru se je Pogačar dotaknil tudi področja stalnega učenja. Poudaril je, da bo v prihodnosti poleg ustvarjalnosti, inovativnega razmišljanja, reševanja problemov, predvidevanja, kritičnega mišljenja pomembno predvsem to, da se bomo ves čas učili in prilagajali. »Javna uprava mora postati stalno učeča se organizacija, kar pomeni, da se lahko uči iz preteklosti in predvideva prihodnost.«

V nadaljevanju se je Pogačar navezal tudi na bližajoče se predsedovanje Slovenije Svetu EU in sodelovanje z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, s katero pripravljamo študijo o staranju in upravljanju talentov v slovenskem javnem sektorju. Dejal je, da nam bo prav ta študija, katere zaključki bodo sovpadli s predsedovanjem Slovenije, “pomagala razumeti naravo, vpliv in posledice izzivov, povezanih s staranjem in upravljanjem talentov, zajeti prakse v državah, povezanih v omenjeno organizacijo, in soustvarjati verjetne prihodnje scenarije in ustrezne ukrepe v Sloveniji«.

Kaj so „predvidene inovacije“?

Predvidene inovacije, ki so del inovacijskega okvira OPSI, so osredotočene na inovacije v prostoru negotovosti in na kompleksne, nastajajoče teme ter izzive, kot so podnebne spremembe, staranje in hiter tehnološki razvoj.
Observatorij za inovacije v javnem sektorju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj se v tej zvezi osredotoča tudi na predvidene inovacije v javnem sektorju in vlogo javnega sektorja pri oblikovanju družbenih in tehnoloških premikov, ob tem pa raziskuje, kako je mogoče te vrste inovacij bolje umestiti v širši portfelj inovacijskih dejavnosti in podpornih struktur.