Prva razprava na zasedanju je bila namenjena predlogu direktive o odpornosti kritičnih entitet. Cilj predloga je sicer okrepiti zagotavljanje storitev na notranjem trgu, ki so bistvene za ohranjanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti, s povečanjem odpornosti kritičnih subjektov, ki zagotavljajo take storitve. Po predlagani direktivi bi vsaka država članica sprejela nacionalno strategijo za zagotavljanje odpornosti kritičnih subjektov in redno ocenjevala tveganja.

Predlog direktive, ki sicer spada v delovno področje Ministrstva za obrambo, je za Slovenijo dobra podlaga za nadaljnje razprave tudi med slovenskim predsedovanjem, ko bo ena od prednostnih tem krepitev odpornosti EU. Minister Aleš Hojs je povedal, da »Slovenija podpira predlog direktive, ki širi področje uporabe.« »Tudi pandemija covid-19 je pokazala ranljivost naše družbe, zato moramo ustrezno določiti prioritetna področja, upoštevati pa moramo tudi nacionalne specifike.«

Ministri so na dopoldanskem delu zasedanja več časa namenili krepitvi sodelovanja na področju vračanja in ponovnega sprejema. V dokumentu za razpravo je portugalsko predsedstvo poudarilo, da je vrnitev nezakonitih migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, bistveni del celovitih prizadevanj EU za upravljanje migracij, zlasti za zmanjšanje nezakonitih migracij. Minister Aleš Hojs je pri tem poudaril, da se Slovenija, ki vseskozi zagovarja potrebo po skupnem EU pristopu pri vračanju, strinja s pristopom predsedstva za krepitev sodelovanja z državami Severne Afrike, a po načelu spodbud in kazni. Podprla je tudi čimprejšnje oblikovanje prednostnih seznamov držav. »Ker bodo pogajanja o celoviti migracijski politiki dolgotrajna, bi morali pri vračanju čim prej doseči napredek.« Po ocenah Evropske komisije je bilo leta 2019 v EU izdanih okoli 500.000 odločb o vrnitvi, dejansko pa je bilo vrnjenih zgolj 145.000 oseb, kar kaže na dejstvo, da vračanje ni učinkovito.

Evropska komisija je februarja 2021 objavila prvo dejansko oceno sodelovanja s tretjimi državami o ponovnem sprejemu za leto 2019, na katerega je Slovenija podala nekaj priporočil. Med drugim so za Slovenijo pomembni jasni kriteriji za kvalitativno oceno sodelovanja s posamezno državo. Kot primer je minister navedel: »Če Slovenija ne more vrniti 600 oseb v Maroko in Alžirijo, ker tamkajšnji organi ne sodelujejo pri identifikaciji in izdajanju dokumentov za vrnitev, je to v celotni statistiki zanemarljivo malo, za Slovenijo pa to predstavlja velik problem.«

Popoldanski del zasedanja, ki se ga je udeležil državni sekretar dr. Božo Predalič, je bil namenjen izmenjavi mnenj o krepitvi sodelovanja med državami EU in Severne Afrike na področju pravosodja in notranjih zadev. Kot je povedal državni sekretar, Slovenija podpira vzpostavitev dialoga EU z južnim sosedstvom. »Zavzemamo se za vzajemno koristna partnerstva, ki jih sestavljajo pravice in obveznosti na obeh straneh, prav tako obstoječih dialogov ne smemo podvajati, ampak moramo zagotoviti sinergije med njimi.« »Na nezakonite migracije in razmah raznovrstne kriminalitete v državah Severne Afrike in vpliva na EU bi se lahko odzvali z vzpostavitvijo tesnejšega policijskega sodelovanja s severnoafriškimi državami,« je še poudaril Predalič in dodal, da bi lahko »v okviru dialoga spodbudili tudi čim prejšnjo sklenitev sporazumov o sodelovanju med Europolom in drugimi agencijami s temi državami.«

Portugalsko predsedstvo je na kratko predstavilo tudi napredek pri pogajanjih o paktu o migracijah in azilu. Predsedstvo in Evropska komisija sta podala informacijo o schengenski evalvaciji Hrvaške, Evropska komisija je podala informacije o prehajanju meja med pandemijo covida 19, Litva pa o postopkih proti sodnikom in tožilcem.