Pravica do varne hrane: zagotavljanje varnosti hrane je soodgovornost vseh deležnikov v agroživilski verigi

Hrana je varna, kadar je primerna za uživanje in nima škodljivih vplivov na  naše zdravje, kar predstavlja eno od osnovnih pravic potrošnikov. Varnost hrane se zagotavlja v celotni „agroživilski verigi“, to je na vsaki stopnji pridelave in predelave ter distribucije hrane vse do potrošnikov. Vsak z vidika svojih pristojnosti je soodgovoren za zagotavljanje varnosti! Ključno je znanje, sodelovanje in komuniciranje med vsemi deležniki.

Varnost hrane zagotavljajo nosilci živilske dejavnosti (pridelovalci in predelovalci hrane, distributerji, trgovci). Ključna je priprava in uveljavitev ustrezne evropske in nacionalne zakonodaje, ki daje pravno podlago za delo tako nosilcem živilske dejavnosti kot uradnemu inšpekcijskemu nadzoru.

Za zagotavljanje varne hrane je nujno izpolnjevanje zahtev živilske zakonodaje in izvajanje dobre kmetijske, proizvodne, trgovske, transportne, skladiščne ter higienske prakse. Vse to pa mora podpirati strokovno znanje različnih raziskovalnih inštitucij in laboratorijev.

Zadnji, a kljub temu zelo pomemben člen v agroživilski verigi, smo potrošniki, ki tudi potrebujemo ustrezno obveščanje, ozaveščanje, usposabljanje in izobraževanje. Naša soodgovornost se izraža v ustreznem ravnanju z živili ob in po nakupu hrane/živil. Nujno je izvajanje dobre higienske prakse - higiene rok, posode in pribora, upoštevanje ustrezne temperature shranjevanja, preprečevanje navzkrižnega onesnaženja živil (ločevanje čistih - nečistih del) in ustrezna toplotna obdelava živil.

Pravica do obveščenosti: informacije potrošnikom morajo biti zagotovljene, zato potrošniki, berite označbe na živilih!

Eden od ciljev evropske živilske zakonodaje je izboljšati možnost nas potrošnikov za sprejemanje boljših, koristnih odločitev za naše zdravje. Zagotavljanje ustreznih informacij potrošnikom o živilih je še posebej pomembno pri izbiri živil, ki jih potrošniki vključujemo v svojo vsakodnevno prehrano. Odgovornost na  ustreznem označevanju živil leži na nosilcih živilske dejavnosti, inšpekcijske službe pa v okviru svojih uradnih nadzorov preverjajo skladnost označb z živilsko zakonodajo.

Označevanje živil je (katerakoli) informacija na označbi živila, ki mora biti razumljiva povprečnemu potrošniku ter ne sme zavajati. Proizvajalci in drugi nosilci živilske dejavnosti morajo pošteno ter razumljivo označevati in oglaševati živila skladno z zakonodajo. Inšpektorji z uradnim inšpekcijskim nadzorom preverjajo skladnost označevanja in oglaševanje živil ter tako ugotavljajo morebitna zavajanja potrošnikov. Potrošniki pa smo odgovorni, da označbe beremo ter se na ta način seznanimo z lastnostmi živila, ki ga želimo izbrati oziroma vključiti v naš jedilnik.

Sodobne informacijske tehnologije omogočajo potrošniku dostop do velikega števila informacij, kar po eni strani prispeva k boljši obveščenosti, po drugi strani pa mu je ravno zaradi preobilice informacij včasih težko izbrati pravo, neodvisno, zanj koristno informacijo.

Zato je nujno, da potrošniki upoštevamo verodostojne informacije o živilih, beremo označbe pred nakupom, vsa morebitna zavajanja in nepravilnosti pa prijavimo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (gp.uvhvvr@gov.si).

Pravica do izbire – možnost dostopa do raznolikih živil

Pravica do izbire se prične že s tem, da imamo potrošniki možnost dostopa do raznovrstnih živil, torej mora biti zagotovljena tudi raznovrstna ponudba le-teh. Vsa živila v prometu morajo biti varna in ne smejo ogrožati zdravja potrošnika. Kakovost živil je lahko različna, saj ima potrošnik pravico do raznolikosti – tudi v smislu izbire različno kakovostnih živilskih izdelkov, nujno pa je, da so kakovostne lastnosti izdelka jasno označene, potrošnik pa o tem seznanjen.

Velik pomen pri zagotavljanju pravice do izbire živil imajo različne sheme kakovosti – evropske (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, ekološki,) in nacionalne (izbrana kakovost, integrirani, in višja kakovost). Sheme kakovosti so namenjene zaščiti kmetijskih pridelkov in živil - zaščitimo lahko ime izdelka, način proizvodnje in recept za pripravo teh jedi. Prepoznamo jih po evropskih in nacionalnih zaščitnih znakih na embalaži.

Sheme kakovosti so namenjene kmetijskim pridelkom in živilom s posebnimi lastnostmi / značilnostmi zaradi vpliva geografskega območja, na katerem so proizvedeni, načina pridelave / predelave, tradicionalnih receptov / postopkov ali pa presegajo predpisano kakovost, pogoje varstva zdravja ljudi, živali ali rastlin, dobrega počutja živali ali zaščite okolja. Vsaka shema kakovosti je označena s svojim znakom / označbo. Kmetijski pridelki in živila iz shem kakovosti so proizvedeni po natančno predpisanih postopkih, njihovo proizvodnjo dodatno kontrolirajo certifikacijski organi, ki jim izdajo certifikate o izpolnjevanju pogojev določene sheme. Potrošnik tako prepozna dodane vrednosti živila, pri tem pa mu označbe, če je z njimi seznanjen, olajšajo izbiro.

S shemami kakovosti in promocijo lokalne hrane krepimo konkurenčnost slovenske agroživilske industrije, spodbujamo lokalno pridelavo in potrošnjo, krepimo samooskrbnost ter nudimo potrošnikom verodostojne informacije o kakovosti in hranilnih koristih kmetijskih in živilskih proizvodov. Z vsem tem pa zagotavljamo potrošnikom pravico do raznolike izbire.

Dolžnost potrošnikov – spoštljivo ravnanje s hrano in preprečevanje ter zmanjševane količin odpadne hrane

V okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 so Združeni narodi opredelili pomemben cilj: do leta 2030 prepoloviti količino odpadne hrane na prebivalca v prodaji na drobno in pri potrošnikih ter zmanjšati izgube hrane vzdolž celotne dobavne verige. Temu cilju smo se zavezale tudi države Evropske unije.

Generalna skupščina Združenih narodov je na predlog Argentine in s podporo Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) razglasila 29. september za Mednarodni dan ozaveščenosti o izgubah hrane in odpadni hrani, ki smo ga lani obeležili prvič. Obeleževanju smo se pridružili tudi v Sloveniji. Obeleževanje tega dne bo pomembno prispevalo k ozaveščanju o tem pomembnem izzivu ter iskanju možnih rešitev za dosego cilja – tako imenovanih prepolovitev količin odpadne hrane in izgub hrane na vseh ravneh. Hrana se, namreč, izgubi ali zavrže na vseh stopnjah verige preskrbe s hrano - na kmetijah, pri transportu, obdelavi, predelavi in proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in javnem sektorju (vrtcih, šolah, bolnišnicah, domovih za starejše), največji delež odpadne hrane pa nastaja v naših gospodinjstvih.

Pri tem so izjemnega pomena spremembe navad vsakega posameznika, s katerimi bomo prispevali k bolj trajnostni porabi in pridelavi hrane, z manj izgub in količin odpadne hrane. Bodimo torej spoštljivi do hrane in s tem do dela naših kmetov ter pozorni tako pri nakupu hrane oziroma pri pripravi jedi – ne ustvarjajmo odpadne hrane!