Ministri za ekonomske in finančne zadeve so na tokratno razpravo o okrevanju gospodarstva navezali tudi izmenjavo mnenj o odzivu fiskalne politike ter trenutnem stanju izvajanja mehanizma za okrevanje in odpornost. Evropska komisija je predstavila svoje sporočilo Svetu "Eno leto po izbruhu covid-19: odziv fiskalne politike". Stališče Komisije je, da naj bi fiskalna politika v letih 2021 in 2022 ostala podporna. Trenutne napovedi predvidevajo tudi ohranitev veljavnosti generalne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast v letu 2022 in njeno deaktivacijo v letu 2023, vendar pa bo glede končnih odločitev treba počakati na spomladansko ekonomsko napoved Evropske komisije. 

"Fiskalna politika mora ohraniti podporno naravnanost tudi v letu 2022. Kljub začetku cepljenja, ki nakazuje izboljšave, negotovosti ostajajo visoke. Pri tem je pomembno, da države članice delujejo složno in da za vse veljajo enaki pogoji. Vsi smo v težkem položaju, kar zahteva izjemne okoliščine in podporo. To pa seveda ne pomeni, da smo pozabili na srednje- in dolgoročno fiskalno vzdržnost," je povedal minister Šircelj. 

Ministri so opravili širšo razpravo o trenutnem stanju in nadaljnjih korakih v zvezi z obdavčitvijo digitalne ekonomije. Evropska unija glede tega pričakuje globalni dogovor na ravni Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki naj bi bil znan v sredini letošnjega leta.

V zvezi s potrebo po dodatnih prihodkih po pandemiji covid-19 se pričakuje, da bo Komisija v prvem polletju 2021 predložila predlog o digitalni dajatvi, ki bo zasnovana kot novi lastni vir proračuna EU.

V ponedeljek, 15. marca, se je minister mag. Šircelj udeležil videokonferenčnega zasedanja Evroskupine.

Ministri so na tokratnem zasedanju razpravljali o dejstvu, da je epidemija covid-19 različne gospodarske sektorje prizadela neenakomerno. Med bolj prizadetimi so zagotovo turizem, gostinstvo in zabavna industrija, zato je pričakovano, da bo tudi njihovo okrevanje trajalo dlje. V prihodnje bodo politike podpirale strukturne spremembe, kar bo vključevalo tudi prekvalifikacijo zaposlenih, ki bo v veliki meri povezana z digitalizacijo. Ključni izziv, ki prihaja za države članice, bo opustitev nujnih ukrepov in vzpostavitev ukrepov, ki bodo podpirali okrevanje.