Pogovori voditeljev so bili osredotočeni na enakopravno dostopnost in dobavo cepiv proti covidu-19, na kar so predsedniki vlad nedavno opozorili tudi v pismu, ki so ga naslovili na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela. V tem pismu so voditelji predsednika Evropskega sveta tudi pozvali, da o enakopravni dobavi cepiv za vse države članice vsi voditelji in voditeljice držav članic EU čim prej opravijo razpravo.

Po srečanju je sledila novinarska konferenca, na kateri so sodelovali predsednik slovenske vlade Janez Janša, avstrijski zvezni kancler Sebastian Kurz, predsednik češke vlade Andrej Babiš in predsednik bolgarske vlade Bojko Borisov.

Predsednik vlade Janez Janša se je zahvalil avstrijskemu kanclerju za organizacijo današnjega sestanka in pobudo, "ki jo razumem kot pravočasno opozorilo pred tem, da Evropska unija pride v situacijo, ko bi recimo junija letos imeli polovico držav, kjer bi bila precepljenost prebivalstva proti covidu-19 30-odstotna, in drugo polovico, kjer bi bila precepljenost 60-odstotna. To bi namreč vodilo v povsem nepotrebno politično krizo v času, ko se bo morala EU ukvarjati predvsem z izhodno strategijo in s tem, kako omiliti in popraviti posledice, ki jih je epidemija povzročila v vseh državah članicah," je dejal predsednik vlade.

Poudaril je, da je "nujen korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiv vrnil na izhodiščno točko, torej na odločitev, ki je bila skupaj sprejeta na Evropskem svetu, da se cepiva delijo pro rata oziroma glede na število prebivalcev posamičnih držav članic EU". "Noben tehnični dogovor, noben usmerjevalni odbor, noben tehnični postopek ne more spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z namenom dobrega za vse v Evropski uniji," je poudaril premier.

Nadaljeval je, da je Slovenija v tem trenutku glede precepljenosti nad evropskim povprečjem, "a če mehanizem ne bo deloval, se to lahko hitro spremeni". "Zavedamo se, da nismo otok in da nobena država članica EU ne bo mogla živeti normalno, tudi če bo dosegla višjo stopnjo zaščite pred covidom-19, če bodo v soseščini države, ki te zaščite ne bodo dosegle, ker virus meja ne pozna in vrnitev v normalno življenje, kot smo ga poznali pred pandemijo, ne bo možna," je ocenil premier.

"Ta problem, o katerem smo danes govorili, je postal zelo viden predvsem zaradi zamud pri dobavi cepiv AstraZeneca. To cepivo je mnogo držav naročilo v velikih količinah, ker je bilo v drugi polovici lanskega leta spoznano kot najbolj obetavno in kot da bo najprej odobreno. Delitev in dobave tega cepiva pa ne potekajo skladno z napovedmi in pogodbo in s tega vidika smo si zastavili vprašanje, kako dobre so te pogodbe, ki so bile podpisane," je dejal predsednik vlade in dodal oseben apel, da so pogodbe Evropske komisije – vse države članice so del te komisije – s proizvajalci cepiv javne. "Mislim, da tu ni nobenih skrivnosti, ki bi jih bilo treba čuvati, in da je v interesu vseh, da so pogodbe javne. Če je v teh pogodbah kaj narobe in kar je razlog za zamudo pri delitvi cepiva, naj se to popravi," je pozval premier Janez Janša in opozoril, da je to treba storiti pravočasno. "Še vedno menim, da je bila odločitev za skupne nabave cepiv, dobra," je poudaril predsednik vlade. Po njegovih besedah imamo Evropsko unijo za to, "da rešuje situacije, v katerih smo skupaj močnejši, kot če bi delovali posamično, vendar pa je treba principe in dogovore dejansko spoštovati".

Svoj nagovor je predsednik vlade sklenil s tem, da Slovenija prevzema predsedovanje Svetu EU v drugi polovici letošnjega leta in da se pripravljamo, da bomo v bolj optimističnem ozračju gradili okrevanje Evropske unije po pandemiji. Premier Janez Janša je znova dejal, da se z današnjimi pogovori in pozivom želimo izogniti neki novi možni politični krizi, "ki bo zagotovo nastala, če bomo junija v situaciji, ko bo imela polovica držav članic EU precepljenost, ki bo epidemijo ustavljala, druga polovica pa te precepljenosti ne bo dosegala". "Pozdravljamo vse napore predsednice Evropske komisije in predsednika Evropskega sveta, da se ta situacija popravi in da je naše opozorilo pravočasno," je še dejal premier Janez Janša.

Avstrijski kancler Sebastian Kurz je sicer poudaril, da bi bilo treba sprejeti korektivni mehanizem, tako da bi vse države članice lahko istočasno izšle iz pandemije. "Cepljenje še vedno lahko postane uspeh za EU, vendar je pomembno, da odpravimo razlike v Evropi," je poudaril avstrijski kancler in dodal, da je problematično, ker so nekatere države v precepljenosti daleč spredaj, druge pa zelo zaostajajo, "kar lahko pomeni določen problem".

Tudi bolgarski in češki premier sta poudarila solidarnost in sklepe, ki so jih voditelji sprejeli na Evropskem svetu v decembru in potrdili januarja, torej da bo cepivo deljeno po ključu glede na delež prebivalstva, pri čemer je bolgarski premier poudaril, da bi se morala neenakopravna razdelitev cepiv prenehati.

Predsednik slovenske vlade je odgovarjal tudi na novinarska vprašanja in pri tem poudaril, da so se predsedniki vlad danes sestali, ker obstajajo izzivi, ki jih lahko posamične države bolje obvladujejo same, in izzivi, ki jih lahko bolje obvladujemo skupaj. "Ko gre za pandemijo, to pomeni, da je bolezen  po vsem svetu in bi bilo najboljše, da bi se s tem soočili skupaj, a svet še ni tako organiziran, da bi bilo to možno. Je pa prav, da je Evropska unija iskala skupne rešitve prek skupnih naročil za cepiva, v izvedbi pa je prišlo do napak in te napake je treba popraviti," je dejal premier. Na vprašanje, kako lahko korektivni mehanizem dejansko deluje, ne da bi povzročil nove napetosti, pa je po besedah predsednika vlade odgovor v dodatnih količinah 14 milijonov dodatnih odmerkov cepiva, ki jih je Evropska komisija že zagotovila, "in to je velik korak v pravo smer".

Prav tako je povedal, da lahko s skupnimi napori Evropska unija do konca junija zagotovi še dodatne nabave, najmanj 50 do 60 milijonov dodatnih odmerkov, "in s temi količinami se lahko princip delitve izravna, s čimer pa lahko vsi Evropejci konec junija računamo, da bo epidemija uspešno ustavljena in da bo pred nami normalno poletje".

"So države, kot je Izrael, ki so boljše in bodo zagotovo prej zagotovile precepljenosti, a Izrael je samo eden. Izrael se je tudi ustrezno organiziral, prav tako pravočasno, pravo vprašanje za članice EU pa je, ali bi lahko bila kakšna posamična država, če bi šla sama na to pot, bistveno bolj uspešna. Odgovor na vprašanje je da, a v seštevku kot EU bi bili zagotovo manj uspešni na koncu te poti. Ocene in bilance pa bomo delali, ko bo epidemija premagana," je še povedal premier in zaključil, da je problem, na katerega danes opozarjajo voditelji in na katerega je prvi opozoril avstrijski kancler, rešljiv brez večjih konkretnih posledic. "Če bi se ga zavedali šele čez dva meseca, pa bi to lahko eskaliralo v ne tako majhno politično krizo v Evropi," je prepričan predsednik vlade Janez Janša.